Miha Hrobat po prvih stopničkah v svetovnem pokalu in vrnitvi v domovino poudarja, da zdaj še z večjo odločnostjo zre v nadaljevanje sezone. Njegov uspeh pa ima prav posebno težo tudi v luči pomladnega tehtanja o smiselnosti slovenske moške ekipe za hitri disciplini.
“Prav veliko po nedeljskem prihodu domov nisem spal. Sredi noči me je zbudil še potres. Vseeno sem imel nekaj časa, da sem vse skupaj dojel. Zdaj sem še bolj vesel, kot pa sem bil po tekmi,” je dan po prihodu v domovino na novinarski konferenci na sedežu SZS dejal Miha Hrobat, tretji s petkovega smuka svetovnega pokala v Beaver Creeku, ki je bil nato v boju za senzacionalno zmago še dan zatem v superveleslalomu, a je malo pred ciljem odstopil.
Kot nam je v intervjuju zaupal že takoj po tekmi, ga uspeh ni presenetil. Vedel je, da smuča hitro, predvsem pa je povsem osvojil novo Atomicovo opremo, ki do izraza pride predvsem v zavojih. Nekaj skrbi mu je povzročala le poškodba v predelu dimelj, zaradi katere je imel nemalo težav pri poganjanju na začetni ravnini. Poleg tega priznava, da nov model Atomicovih smuči na drsalnih delih res ni najhitrejši, zato bo v Val Gardeni izjemoma znova stopil na star model smuči.
“Verjamem, da se bo raven motivacije zdaj še povzpela. Še pred tem moram docela sanirati drobno poškodbo. Moje misli so že pri naslednjih tekmah,” razmišlja 29-letni Kranjčan, sicer edini Slovenec s točkami v hitrih disciplinah. Razočaran je bil ob tem predvsem Martin Čater, ki ne najde prave samozavesti in zaupanja v tekmovalno opremo. Vseeno verjame, da je lahko uspeh reprezentančnega sotekmovalca dodaten dražljaj tudi zanj. Na to opozarja glavni trener ekipe za hitri disciplini Aleš Brezavšček.
“Hrobat je prvi, ki je delo s treningov prenesel na tekmo. Verjamem, da so tudi ostali fantje v ekipi videli, da je pot, po kateri gremo, prava. Ostati moramo osredotočeni in se veseliti novih tekem. Filozofija naše ekipe nam narekuje, da smo uspeha posameznika veseli vsi, saj je to tudi dokaz, da smo lahko konkurenčni. Ne odkrivamo tople vode. Fantje znajo smučati. Vsekakor pa je treba besede udejanjiti. Sliši se enostavno, pa čeprav v resnici ni,” pripoveduje glavni trener slovenskih smukačev, ki se je letos vrnil v domače smučanje, potem ko je še v minuli sezoni deloval v reprezentanci Bosne in Hercegovine.
Vsekakor pa sta tekmi v Beaver Creeku razgrnili prenekatere pomanjkljivosti ekipe, v prvi vrsti finančno in kadrovsko podhranjenost. Ne nazadnje smukači ob sebi nimajo fizioterapevta, ob progi pogosto zmanjka kakšen par rok, do posnetkov voženj brez tuje pomoči ne bi mogli … “Odločili smo se za kompromis. Časi so, kakršni so. Proračun je, kakršen je. Denar smo poskusili izkoristiti za najboljši mogoč program. Ob tem se sicer včasih res počutim kot tanka plast paštete na prevelikem kruhu. Sem pa hvaležen Smučarski zvezi Slovenije, ki nam je omogočila vsaj minimum. Znali smo ga izkoristiti. Ne želim negodovati in obžalovati stvari, do katerih nimamo dostopa, pa čeprav bi jih krvavo potrebovali. Upam pa na boljši jutri,” umirjeno pripoveduje Brezavšček.
S tem je tudi sam razkril pogajalsko izhodišče “vzemi ali pusti” s strani novega vodstva reprezentance. Ekipi za hitri disciplini, v kateri sta ob Hrobatu še zadnji smukaški zmagovalec Čater, bronasti smukač evropskega pokala v sezoni 2022/23 Nejc Naraločnik in mladinski smukaški prvak 2023 Rok Ažnoh, je namreč grozila celo ukinitev. Na to je med vrsticami opozoril že Hrobat, ki je iz Beaver Creeka sporočil: “Morda zaradi tega rezultata in mojega sporočila ekipe za hitri disciplini ne bodo tlačili. Na uho so mi namreč prišle določene zgodbe, ki pa jih ne želim pogrevati. Kdor je bil v to udeležen, se bo prepoznal.”
Za ekipo za hitri disciplini je sicer v predolimpijski sezoni predvidenih 393 tisoč evrov, z vprašanjem o morebitnem ukinjanju pa smo se obrnili tudi na vodjo panoge Matjaža Šarabona. “Vem za te govorice in tudi za ideje. Izhajale so iz razmišljanja o tem, kaj nas v reševanju nastalega finančnega položaja najmanj ‘boli’. Skoraj prepričan sem o tem, da te ekipe ne bi bilo, če se ne bi zanjo zavzel in pripeljal trenerja Brezavščka. Če bi smukaško ekipo ukinili, bi bila to tragedija. Zakaj? Na ta način bi se v celoti prepustili individualnim ekipam. Ko storiš ta korak, poti nazaj ni več,” odgovarja Šarabon.
Smukaška karavana gre torej naprej. Pomočnik trenerja Natko Zrnčić Dim je medtem mlajšo polovico, torej Ažnoha in Naraločnika, že odpeljal na tekme evropskega pokala v Santa Caterino. Tovrstnih delitev bo med sezono še več, zato je Brezavšček vesel, da mu bo na terenu na pomoč prostovoljno priskočil Jaka Korenčan, ki se je v zadnjih dveh desetletjih kot trener uveljavil v ZDA. “Treba se je znajti. Glede tega smo Balkanci kar uspešni,” je položaj v šaljive vode zapeljal Brezavšček, ki je že pred sezono sklenil tudi dogovor o tesnem sodelovanju z italijansko reprezentanco. “Majhni smo. Krpamo, dokler lahko,” dodaja šef smukačev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje