Kdo je mlada Italijanka Nadia Battocletti, ki se je letos zapisala med najboljše tekačice v Evropi v zgodovini in na olimpijskih igrah v Parizu prekrižala načrte Afričankam?
Nadia Battocletti je ena najboljših tekačic na svetu ta hip in, to lahko zapišemo že zdaj, ena najboljših evropskih v zgodovini. Pa čeprav je stara komaj 24 let.
V nedeljo je na evropskem prvenstvu v krosu v Antalyi poskrbela za še en tekaški podvig in postavila piko na koncu sijajne sezone, v kateri jo je dokončno spoznal ves atletski svet.
Potem ko je bila pred tem po dvakrat evropska prvakinja v krosu med mlajšimi članicami (2021, 2022) in starejšimi mladinkami (2018, 2019), je v svojem drugem nastopu med članicami zmagala in postala prva, ki ji je uspelo kaj takega – do naziva evropske prvakinje v krosu je prišla v vseh starostnih kategorijah.
Toda naslovi v teku po travi in blatu še zdaleč niso tisti, na katere je ta tekačica iz Trenta najbolj ponosna. Kje pa. V zadnjih letih se je namreč uveljavila kot ena najboljših tekačic na stezi ne samo v Evropi, ampak kar na svetu.
Nase je močno opozorila že v Tokiu
Začelo se je z letom 2021, ko je z 21 leti presenetila na olimpijskih igrah in z osebnim rekordom 14:46,29 v teku na 5000 metrov v konkurenci številnih Afričank zasedla sedmo mesto. Bila je najboljša evropska tekačica, če ne upoštevamo olimpijske zmagovalke Sifan Hassan, ki teče za Nizozemsko, a je rojena v Etiopiji.
Leto 2022 zanjo ni bilo najboljše. Julijsko svetovno prvenstvo v Eugenu v ZDA je izpustila zaradi poškodbe, avgusta pa na evropskem prvenstvu v Münchnu v teku na 5000 metrov močno zaostala za svojim najboljšim izidom in z rezultatom 15:10,90 pristala na sedmem mestu.
Naslov evropske prvakinje v krosu v konkurenci mlajših članic do 23 let, ki ga je osvojila decembra tistega leta, je bil bolj slaba tolažba.
Leto pozneje je na mitingu diamantne lige v Londonu julija navdušila z novim italijanskim rekordom v teku na 5000 metrov 14:41,30, s katerim je premaknila 27 let star mejnik legendarne italijanske tekačice Roberte Brunet, bronaste z olimpijskih iger 1996 in svetovne podprvakinje iz leta 1997.
Lanskoletno veliko razočaranje v Budimpešti
Na lanskoletno avgustovsko prvenstvo v Budimpešti je odšla polna pričakovanj, ki so se po sijajnem nastopu v kvalifikacijah, v katerih se je sprehodila do finala in v njih skorajda spet popravila italijanski rekord, še povečala. Toda v finalu je doživela polom. Tekla je 15:27,86, kar 44 sekund počasneje kot v kvalifikacijah, in tekmo sezone končala na zadnjem, 16. mestu.
“Opravičujem se vsem, ki ste stiskali pesti zame. Ne vem, kaj je bilo narobe. Res ne vem. Prepričana pa sem, da se bom iz tega kaj naučila in bom postala še močnejša,” je pojasnjevala po slabem nastopu na spektaklu v madžarski prestolnici in od besed kmalu prešla k dejanjem.
Decembra je v Bruslju prvič nastopila na članskem evropskem prvenstvu v krosu in zasedla drugo mesto.
To je bila njena prva medalja z velikih tekmovanj v absolutni konkurenci, ampak prave stvari so prišle v letošnjem letu.
Avtorica ene najbolj odmevnih zgodb v Parizu
Najprej na evropskem prvenstvu v začetku junija v Rimu, kjer je pred domačimi navijači z novim italijanskim rekordom in najboljšim rezultatom v zgodovini prvenstev 14:35,29 prepričljivo postala evropska prvakinja na 5000 metrov.
Štiri dni pozneje ji je podobno, z novim italijanskim rekordom 30:51,32, to uspelo še v teku na 10.000 metrov.
Avgusta pa je prišel Pariz in olimpijske igre, na katerih ji je uspel pravcati podvig oziroma kar dva. Najprej je v teku na 5.000 metrov medaljo zgrešila za vsega tri desetinke in s še enim državnim rekordom 14:31,61 pristala na četrtem mestu.
Štiri dni pozneje pa je poskrbela za eno največjih zgodb atletskega dela letošnjih iger. V zelo počasnem teku na 10.000 metrov, v katerem je v zadnji krog v vodilni skupini vstopilo kar deset tekmovalk, je izkoristila ponujeno in s sijajnim zaključkom prišla do velikega podviga.
Zaostala je le za dvakratno olimpijsko prvakinjo Beatrice Chebet iz Kenije, z rezultatom 30:43,35 postavila še en državni rekord in postala olimpijska podprvakinja.
Za zmagovalko je zaostala le za deset stotink, kar je najmanjša razlika v zgodovini olimpijskih finalov te discipline.
Štirikrat na stopničkah s Klaro Lukan
Battocletti je v mlajših selekcijah na stezi osvojila dve medalji z velikih tekmovanj, na obeh pa na stopničkah stala z našo najboljšo tekačico na dolge proge ta hip Klaro Lukan.
Leta 2019 je bila v Borasu na Švedskem Battocletti druga v teku na 5000 metrov na evropskem prvenstvu do 23 let, Lukan pa je stala na najvišji stopnički.
Leta 2021 sta se na evropskem prvenstvu do 23 let v Talinu vlogi obrnili. Battocletti je postala evropska prvakinja, Lukan pa je bila druga.
Skupaj sta bili dvakrat na stopničkah tudi na evropskih prvenstvih v krosih. Leta 2021 v Dublinu v kategoriji do 23 let, dve leti poprej v Lizboni pa v konkurenci mladink do 20 let. Obakrat je bila Battocletti prva, Lukan pa druga.
Prva Evropejka po letu 2000
Kako velik podvig ji je v disciplini, v kateri vlada izrazita premoč Afričank, na Stade de France uspel, priča podatek, da je postala prva tekačica z medaljo na 10.000 metrov, ki ni rojena v Afriki, po Američanki Shalane Flanagan. Ta je bila druga v Pekingu leta 2008. In prva Evropejka po legendarni Fernandi Ribeiro, ki je bila leta 1996 v Atlanti olimpijska prvakinja, štiri leta pozneje v Sydneyju pa osvojila bronasto medaljo.
“Nastopila sem zelo sproščeno, na start sem prišla z nasmehom in si rekla, da bom dala vse od sebe. V zadnjih 500, 600 metrih pa sem začutila priložnost in si rekla, da se ne bom popustila. V gneči, ki je nastala ob počasnem tempu, sem si govorila, da moram biti pametna in prelisičiti tekmice. Uspelo mi je. Presrečna sem!” je bila v solzah po uspehu kariere 168 centimetrov visoka Italijanka.
Tek ji je bil položen v zibelko
Battocletti je bil tek položen v zibelko. Tudi zato, ker je odraščala v Trentinu, obdana z naravo in gorami, a predvsem zaradi tega, ker sta bila njena starša nekoč vrhunska tekača.
Mama Jawhara Saddougui, ki prihaja iz Maroka, ima osebni rekord v teku na 800 metrov 2:01.
Oče Giuliano Battocletti, ki je tudi njen trener, pa je bil leta 1994 tretji na mladinskem svetovnem prvenstvu v teku na 5000 metrov in je polmaraton pretekel v eni uri.
Imel jo je, ko je bil star 24 let, tako da je kot otrok od blizu spremljala življenje vrhunskega športnika in z njim hodila po pripravah ter tekmovanjih.
Blesti tudi v šolskih klopeh
Reda in discipline je bila vajena od majhnega, zato ne čudi, da ji gre vzporedno z lovljenjem vrhunskih dosežkov in podvigov v atletiki odlično tudi v šolskih klopeh.
Med tednom je bila v zadnjih letih namreč od jutra do poznega popoldneva na Univerzi v Trentu, kjer študira arhitekturo in na izpitih povečini dobiva najvišje ocene.
En izpit je letos poleti uspešno opravila tik pred evropskim prvenstvom v Rimu, kjer je potem zablestela z dvema zlatima medaljama, drugega pa z najvišjo oceno v času pred olimpijskimi igrami v Parizu, kjer je spisala zgodovino.
“Zdaj sem, hvala bogu, že povsem pri koncu študija, tako da se bom lahko ukvarjala le z atletiko,” je povedala o tem Battocletti, ki je zaradi napornega urnika do zdaj trenirala precej manj, kot trenira večina njenih tekmic.
Kako dobra bo šele, ko bo postala arhitektka z diplomo in se bo atletiki posvetila stoodstotno? Tekmice, tudi Afričanke, se odgovora na to vprašanje verjetno bojijo …
Medalje z največjih tekmovanj:
OI: srebro 10.000m (2024)
EP: zlato 10.000m in zlato 5.000m (2024)
EP do 23 let: zlato 5000m (2021)
EP do 20 let: srebro 5000m (2019), bron 3000m (2017)
EP v krosu: zlato (2024), srebro (2023)
EP v krosu do 23 let: zlato (2022), zlato (2021)
EP v krosu do 18 let: zlato (2019), zlato (2018)Osebni rekordi:
1500m: 3:59,19 (2024)
3000m: 8:41,72 (2022)
5000m: 14:31,64 (2024)
10.000m: 30:43,35 (2024)
10km cestni tek: 31:19 (2024)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!