Kot 25-letnik trgovec, danes eden najboljših v zgodovini

Benson Kipruto. FOTO: Profimedia.

Kdo je Benson Kipruto, ki je v New Yorku prišel do zmage na še četrtem major maratonu in se umestil med najboljše maratonce v zgodovini?

Benson Kipruto in Alexander Mutiso sta v nedeljo v New Yorku uprizorila enega najbolj, če ne najbolj spektakularen finiš v zgodovini največjih maratonov.

V zadnji kilometer sta prišla z ramo ob rami, 400 metrov do konca je bilo podobno, nekje 200 metrov pred ciljno črto pa si je Kipruto nabral nekaj metrov prednosti in zdelo se je, da bo zmagal.

To se je na koncu resda zgodilo, a šele po pravcati drami v zadnjih metrih. Mutiso je 50 metrov do konca izvedel še en napad in skorajda prehitel svojega rojaka. O zmagovalcu je odločal fotofiniš, Kipruto je Mutisa prehitel za pičlih 16 stotink.

“Zdelo se je že, da bom izgubil, bilo je zelo težko, ampak se nisem predal. Grizel sem do konca, se trudil po najboljših močeh in bil za to nagrajen,” je v cilju razlagal Kenijec.

V New Yorku do četrte major zmage

Ob zmagi je v žep pospravil 100 tisoč ameriških dolarjev, a mu to prav veliko ni pomenilo. Vajen je namreč življenja brez razkošja, saj tam, od koder prihaja in kjer trenira, živi v res skromnih razmerah. Čeprav bi bilo lahko z denarjem, ki ga je že zaslužil, precej drugače.

Veliko bolj ponosen je na to, da je v New Yorku, kjer je tekel prvič, prišel do zmage na še četrtem major maratonu, potem ko je bil v zadnjih letih najboljši že v Bostonu, Chicagu in Tokiu.

S tem se je v zgodovino vpisal kot eden redkih, ki mu je kaj takega uspelo. Še nedolgo nazaj na kaj takega ne bi upal niti pomisliti.

Odraščal je v skromnem okolju, kjer živi še danes

Rodil se je pred 34 leti v vasici Tolilot v okrožju Nandi, kjer je nastanjen še danes, a v dobrih 60 kilometrov oddaljenem mestecu Iten, kjer na nadmorski višini nad 2000 metrov trenira skupaj s še nekaterimi elitnimi kenijskimi tekači.

“Čeprav je tukaj nekaj najboljših tekačev na svetu, smo vsi enaki. Vsi skupaj treniramo, jemo in živimo,” pove o vsakdanu v ruralnem okolju, kjer ob špartanskem načinu življenja rastejo eni najbolj elitnih tekačev na svetu.

Sam tega, da bo to nekoč postal, ni kazal dolgo časa. Da je nadarjen za tek, so sicer mnogi opazili že v njegovih rosnih letih, a takrat teka še ni jemal preveč resno.

Ob življenju z mamo samohranilko – brez očeta je ostal, ko je komaj dobro shodil -, je bilo treba poprijeti za delo.

Prvi maraton je pretekel, ko je bil star že 25 let

Nekaj časa je bil po poklicu trgovec, ob tem pa treniral in tekel, prvič pa maraton pretekel, ko je bil star že 25 let, in domov takoj prinesel kar nekaj denarja. Leta 2016 je ob maratonskem debiju z rezultatom 2:13:24 zasedel drugo mesto.

Naslednje leto je v Gongjuju v Južni Koreji osebni rekord premaknil na 2:07:21 in zasedel še eno drugo mesto. Leto za tem je ob tretjem mestu v Seulu ta izid izboljšal še za deset sekund, do prve maratonske zmage pa tistega leta prišel v Torontu.

Leta 2019 je prvič tekel na major maratonu, v Bostonu je bil deseti, četrto mesto pa ob močno popravljenem osebnem rekordu 2:05:13 zasedel v Torontu.

Edini maraton, ki ga je pretekel v letu 2020, je bil v Londonu, kjer je bil sedmi, leto pozneje pa je nase opozoril ves tekaški svet.

V Bostonu ga je spoznal ves tekaški svet

Oktobra 2021 je namreč dosegel zmago v Bostonu in stopil v maratonsko hišo slavnih.

“Navdušen sem. Ko ti uspe kaj takega, spadaš med najboljše atlete na svetu,” je povedal po zmagi na najstarejšem maratonu na svetu, po katerem je šla njegova kariera strmo navzgor.

Istega leta je zmagal tudi v Pragi, leta 2022 pa je v Bostonu prišel do tretjega mesta in z novim osebnim rekordom 2:04:24 zmagal v Chicagu. To je bila njegova druga zmaga na major maratonu.

Sanjski leti 2024 in 2025

Leta 2023 je v Chicagu, kjer je njegov danes žal že pokojni rojak Kelvin Kiptum odtekel neverjeten svetovni rekord 2:00:35, dosegel drugo mesto z novim osebnim rekordom 2:04:02, šokiral pa leto za tem v Tokiu, kjer je z izidom 2:02:16 popravil rekord trase svojega vzornika Eliuda Kipchogeja in odtekel takrat peti najhitrejši maraton v zgodovini (danes je na šestem mestu).

To je bila njegova tretja zmaga na major maratonih, pomenila pa je tudi to, da je po letih čakanja končno dočakal debi na olimpijskih igrah.

“Presrečen sem, da bom lahko tekel na olimpijskih igrah. Na velikih maratonih tečem zase, v Parizu pa bom nastopil za svojo državo, ki jo imam neizmerno rad,” je povedal Kipruto pred olimpijskimi igrami, na katerih je upravičil zaupanje.

Keniji je pritekel bronasto medaljo, ganil pa s posvetilom Kiptumu, ki je v začetku tistega leta umrl v tragični prometni nesreči.

“Tekel sem z njim v mislih. Ta medalja je njegova,” je dejal.

Letošnje leto je začel s sedmim mestom marca v Tokiu, bil julija tretji na polmaratonu v Bogoti, a ga nekoliko skromnejši rezultati niso skrbeli, saj se je pripravljal predvsem za prvo novembrsko nedeljo in debi v New Yorku.

Kako se je izšlo, vemo. Kipruto se je v velikem jabolku zapisal med najboljše v zgodovini.