Začenja se, razdelili bodo rekordno število milijonov

FOTO: Guliverimages.

S sobotnim mitingom v Xiamenu na Kitajskem se začenja nova, 16. sezona diamantne lige, elitne serije atletskih mitingov pod okriljem Svetovne atletike. Tukaj je vse, kar morate vedeti o njej.

Format tekmovanja:

Atleti in atletinje se bodo v 32 disciplinah potegovali za točke na 14 rednih mitingih, na finalni miting pa se bo uvrstilo najboljših šest v tehničnih disciplinah, najboljših osem v tekih od 100 do 800 metrov ter najboljših deset v teku na 1500 metrov in daljše razdalje.

Točke, ki so jih osvojili pred tem, na finalu diamantne lige ne igrajo nobene vloge. Kdor bo zmagal na njem, postane zmagovalec tekmovanja. Zmagovalci prejmejo diamantno lovoriko in “wild card” za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Tokiu.

Diamantnih disciplin je po 16 v moški in ženski kategoriji, zraven so vse olimpijske razen teka na 10.000 metrov, obeh štafet, maratona, hitre hoje, mnogobojev in kladiva. Vsaka disciplina bo na poti do finala prisotna od štirikrat do sedemkrat.

Na vsakem od 14 mitingov bo na sporedu 10 diamantnih disciplin (v moški in ženski konkurenci skupaj) in štiri discipline, ki bodo štele za diamantne+ (od mitinga do mitinga bodo različne), na finalu pa bodo na sporedu vse discipline.

Točkovanje:

1. mesto: 8 točk
2. mesto: 7 točk
3. mesto: 6 točk
4. mesto: 5 točk
5. mesto: 4 točke
6. mesto: 3 točke
7. mesto: 2 točki
8. mesto: 1 točka

Diamantne discipline:

Moški: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1.500 m, 3.000/5.000 m, 110 m ovire, 400 m ovire, 3000 m zapreke, skok v daljino, troskok, skok v višino, skok s palico, suvanje krogle, met diska, met kopja.

Ženske: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1.500 m, 3.000/5.000 m, 100 m ovire, 400 m ovire, 3.000 m zapreke, skok v daljino, troskok, skok v višino, skok s palico, suvanje krogle, met diska, met kopja.

Koledar:

Od konca aprila do konca avgusta se bo diamantna liga v 14 enodnevnih mitingih in finalnem, ki bo trajal dva dni, sprehodila po štirih celinah in 13 različnih državah.

Veliki finale bo gostil znameniti stadion Letzigrund v Zürichu. FOTO: Profimedia.

Trikrat se bo diamantna liga letos ustavila v Aziji, po enkrat v Afriki in Severni Ameriki, kar deset mitingov pa bo v Evropi.

Kitajska in Švica sta edini državi, ki bosta diamantno ligo gostili dvakrat.

V Švici bo tudi veliki finale, in sicer ga bo gostil znameniti stadion Letzigrund v Zürichu.

Mitingi diamantne lige 2025:

26. april: Xiamen (Kitajska)
3. maj: Šanghaj (Kitajska)
16. maj: Doha (Katar)
25. maj: Rabat (Maroko)
6. junij: Rim (Italija)
12. junij: Oslo (Norveška)
15. junij: Stockholm (Švedska)
20. junij: Pariz (Francija)
5. julij: Eugene (ZDA)
11. julij: Monako (Monako)
19. julij: London (Velika Britanija)
16. avgust: Silesia (Poljska)
20. avgust: Lozana (Švica)
22. avgust: Bruselj (Belgija)
27. in 28. avgust: Zürich (Švica)

Nagradni sklad:

Letošnja diamantna liga ponuja rekorden nagradni sklad, atleti in atletinje si bodo razdelili 9,24 milijona ameriških dolarjev.

Za vsakega od 14 rednih mitingov bo na voljo pol milijona, za finalnega pa 2,24 milijona ameriških dolarjev.

Za posamično disciplino bo na rednih mitingih na voljo med 30 in 50 tisoč, za finale pa med 60 in 100 tisoč dolarjev nagrad.

Zakaj se številke razlikujejo? Zato ker z letošnjim letom prihaja tudi novost, in sicer bodo na vsakem od rednih mitingov štiri, na finalu pa osem diamantnih+ disciplin, ki bodo ponujale višje denarne nagrade.

Vključno s startninami za najboljše bodo v diamantni ligi 2025 med atlete in atletinje razdelili 18 milijonov ameriških dolarjev, proračun pa je še precej večji, če upoštevamo tudi stroške potovanja, nastanitev in preostalih storitev, sporočajo organizatorji.

Denarne nagrade za diamantne discipline:

-Redni del:
1. mesto: 10.000 (diamantne+ discipline: 20.000)
2. mesto: 6.000 (10.000)
3. mesto: 4.000 (6.000)
4. mesto: 3.000 (5.000)
5. mesto: 2.500 (3.000)
6. mesto: 2.000 (2.500)
7. mesto: 1500 (2000)
8. mesto: 1.000 (1.500)
9. mesto: 500 (750)

-Finale:
1. mesto: 30.000 (50.000)
2. mesto: 12.000 (20.000)
3. mesto: 7.000 (10.000)
4. mesto: 4000 (6.000)
5. mesto: 2.500 (5.000)
6. mesto: 2.000 (4.000)
7. mesto: 1.500 (3.000)
8. mesto: 1.000 (2.000)
9. mesto: 500 (1.000)

Rekorderji:

Absolutni rekorder po številu skupnih zmag je nekdanji svetovni rekorder v skoku s palico, Francoz Renaud Lavillenie, ki ima kar sedem zmag. Najboljši je bil v uvodnih sedmih sezonah diamantne lige od leta 2010 do 2016.

Med ženskami se lahko z največ zmagami pohvali hrvaška metalka diska Sandra Perković (zdaj Elkašević), ki je med letoma 2012 in 2017 nanizala šest zmag.

Renaud Lavillenie je diamantno ligo “osvojil” kar sedemkrat. FOTO: Guliverimages.

Edini Slovenec (ali Slovenka) s skupno zmago je Kristjan Čeh, ki je bil v metu diska najboljši v sezoni 2022.

Najboljši slovenski atlet zadnjih let je tudi avtor rekordnega meta v dozdajšnjih 15 sezonah diamantne lige – njegovega rekorda 71,27 metra, ki ga je vrgel v Birminghamu leta 2022, do zdaj ni presegel še nihče.

Diamantna liga se ponaša tudi s sedmimi aktualnimi svetovnimi rekordi – tremi v moški in štirimi v ženski kategoriji.

Nazadnje smo v diamantni ligi svetovni rekord videli lani v Chorzowu, ko ga je v teku na 3.000 metrov (7:17,55) odtekel Norvežan Jakob Ingebrigtsen.

Iz lanske sezone sta aktualna še dva svetovna rekorda, zanimivo pa je, da sta oba padla na istem mitingu – v Parizu je Ukrajinka Jaroslava Mahučik popravila rekord v skoku v višino (210 centimetrov), Kenijka Faith Kipyegon pa v teku na 1.500 metrov (3:49,04).

Rekordi diamantne lige:

-Moški:
100 m: 9,69 (Yohan Blake, Lozana 2012)
200 m: 19,26 (Yohan Blake, Bruselj 2011)
400 m: 43,60 (Michael Norman, Eugene 2022)
800 m: 1:41,11 (Emmanuel Wanyonyi, Pariz 2024)
1.500 m: 3:26,69 (Asbel Kiprop, Monako 2015)
3.000 m: 7:17,55* (Jakob Ingebrigtsen, Chorzow 2024)
5.000 m: 12:35,36* (Joshua Cheptegei, Monako 2020)
110 m ovire: 12,80 (Aries Merritt, Bruselj 2012)
400 m ovire: 46,39 (Rai Benjamin, 2023)
3.000 m zapreke: 7:52,11* (Lamecha Girma, Pariz, 2023)
Skok v višino: 243 cm (Mutaz Essa Barshim, Bruselj 2014)
Skok s palico: 626 cm (Armand Duplantis, Chorzow 2024)
Skok v daljino: 865 cm (Juan Miguel Echavarria, Zürich 2019)
Troskok: 18,11 m (Christian Taylor, Eugene 2017)
Suvanje krogle: 23,23 m (Joe Kovacs, Zürich 2022)
Met diska: 71,27 m (Kristjan Čeh, Birmingham 2022)
Met kopja: 93,90 m (Thomas Röhler, Doha 2017)

-Ženske:
100 m: 10,54 (Elaine Thompson Herah, Eugene 2021)
200 m: 21,48 (Shericka Jackson, Bruselj 2023)
400 m: 48,57 (Nickisha Pryce, London 2024)
800 m: 1:54,25 (Caster Semenya, Pariz 2018)
1.500 m: 3:49,04* (Faith Kipyegon, Pariz 2024)
3.000 m: 8:18,49 (Sifan Hassan, Palo Alto 2019)
5.000 m: 14:00,21* (Gudaf Tsegay, Eugene 2023)
100 m ovire: 12,20 (Kendra Harrison, London 2016)
400 m ovire: 51,30 (Femke Bol, London 2024)
3.000 m zapreke: 8:44,32* (Beatrice Chepkoech, Monako 2018)
Skok v višino: 210 cm* (Jaroslava Mahučik, Pariz 2024)
Skok s palico: 501 cm (Anželika Sidorova, Zürich 2021)
Skok v daljino: 725 cm (Bittney Reese, Doha 2013)
Troskok: 15,52 m (Yulimar Rojas, Lozana 2021)
Suvanje krogle: 21,03 m (Valerie Adams, Rim 2012)
Met diska: 71,38 m (Sandra Perković, Doha 2018)
Met kopja: 69,57 m (Christina Obergföll, Zürich 2011)

*svetovni rekord