Edino tekmovanje, na katerem Slovenija še ni zmagala

Britta Bilač, prva slovenska nosilka medalj z dvoranskih atletskih SP. FOTO: Guliverimages.

Pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki ga bo ta konec tedna gostil Nanjing na Kitajskem, smo pogledali v zakulisje edinega atletskega tekmovanja, na katerem Slovenija še ni osvojila zlate medalje.

Dvoranska atletska svetovna prvenstva so na sporedu od leta 1987, ko je krstnega gostil Indianapolis v ZDA. Pravzaprav je bilo prvo že dve leti poprej v Parizu, a takrat še pod imenom dvoranske svetovne igre, zato ga odgovorni ne uvrščajo na seznam.

Nanjing, kjer se bodo v dvorani Rubikova kocka atleti in atletinje za medalje potegovali od tega petka do nedelje, bo tako gostil jubilejno 20. izvedbo tekmovanja, ki je od samega začetka na sporedu na vsaki dve leti.

Izjeme so se nekajkrat kljub temu zgodile. V letih 2003 in 2004 sta bili dvoranski svetovni prvenstvi zaradi prekrivanja ob spremembi koledarja svetovnih prvenstev na prostem dve leti v nizu, podobno pa bo tudi letos, saj smo svetovno dvoransko prvenstvo videli že lani v Glasgowu.

Letošnje prvenstvo je bilo namreč zaradi pandemije že kar trikrat, v letih 2020, 2021 in 2023 odpovedano.

Dozdajšnja atletska dvoranska SP:

1987: Indianapolis (ZDA)
1989: Budimpešta (Madžarska)
1991: Sevilla (Španija)
1993: Toronto (Kanada)
1995: Barcelona (Španija)
1997: Pariz (Francija)
1999: Maebashi (Japonska)
2001: Lizbona (Portugalska)
2003: Birmingham (Velika Britanija)
2004: Budimpešta (Madžarska)
2006: Moskva (Rusija)
2008: Valencia (Španija)
2010: Doha (Katar)
2012: Istanbul (Turčija)
2014: Sopot (Poljska)
2016: Portland (ZDA)
2018: Birmingham (Velika Britanija)
2022: Beograd (Srbija)
2024: Glasgow (Velika Britanija)

Zadnje dvoransko svetovno prvenstvo je lani gostil Glasgow. FOTO: Profimedia.

V Evropi so bila dvoranska atletska svetovna prvenstva kar 14-krat, trikrat jih je gostila Severna Amerika, dvakrat pa Azija. Na preostalih kontinentih ga še ni bilo.

Največkrat, trikrat, se je prvenstvo ustavilo v Španiji in Veliki Britaniji, po dvakrat pa na Madžarskem, v ZDA in Španiji.

Budimpešta in Birmingham sta edini mesti, ki sta ga organizirali dvakrat.

Zadnje prvenstvo je bilo pred dvema letoma v Glasgowu in je bilo eno najuspešnejših. Na Škotskem smo videli pet rekordov prvenstev in tudi dva svetovna rekorda. Devynne Charlton z Bahamov ga je postavila na 60 metrov z ovirai (7,65), Nizozemka Femke Bol pa na 400 metrov (49,17).

Rekordi dvoranskih svetovnih prvenstev:

– Moški:

60 m: 6,37 – Christian Coleman (ZDA), 2018
400 m: 45,00 – Jareem Richards (Trinidad in Tobago), 2022
800 m: 1:42,67 – Wilson Kipketer (Danska), 1997
1500 m: 3:32,77 – Samuel Tefera (Etiopija), 2022
3000 m: 7:34,71 – Haile Gebrselassie (Etiopija), 1997
60 m ovire: 7,29 – Grant Holloway (ZDA), 2024
Višina: 243 cm – Javier Sotomayor (Kuba), 1989
Palica: 620 cm – Armand Duplantis (Švedska), 2022
Daljina: 862 cm – Ivan Pedroso (Kuba), 1999
Troskok: 17,90 m – Teddy Tamgho (Francija), 2010
Krogla: 22,77 m – Ryan Crouser (ZDA), 2024
Sedmeroboj: 6645 točk – Ashton Eaton (ZDA), 2012
4×400 m: 3:01,77 – Poljska, 2018

– Ženske:

60 m: 6,95 – Gail Devers (ZDA), 1993
400 m: 49,17 – Femke Bol (Nizozemska), 2024
800 m: 1:56,90 – Ludmila Formanova (Češka), 1999
1500 m: 3:57,19 – Gudaf Tsegay (Etiopija), 2022
3000 m: 8:20,87 – Elle St. Pierre (ZDA), 2024
60 m ovire: 7,65 – Devynne Charlton (Bahami), 2024
Višina: 205 cm – Štefka Kostadinova (Bolgarija), 1987
Palica: 495 cm – Sandi Morris (ZDA), 2018
Daljina: 723 cm – Brittney Reese (ZDA), 2012
Troskok: 15,74 – Yulimar Rojas (Venezuela), 2022
Krogla: 20,67 m – Valerie Adams (Nova Zelandija), 2014
Petoroboj: 5013 točk – Natalija Dobrinska (Ukrajina), 2012
4×400 m: 3:23,85 – ZDA, 2018

Koliko je disciplin in katere so?

Medtem ko smo na zadnjem svetovnem atletskem prvenstvu na prostem, predlani v Budimpešti, videli 46 disciplin (23 moških in 23 ženskih), jih je na dvoranskih svetovnih prvenstvih skorajda polovico manj, 26.

Po 13 jih bo letos v moški in ženski konkurenci, 14 od tega bo tekaških, deset tehničnih in dve mnogobojski.

Discipline na dvoranskih SP:

Moški: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4×400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, sedmeroboj.
Ženske: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4×400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, peteroboj.

Discipline na dvoranskih atletskih svetovnih prvenstvih so skozi zgodovino ostale skorajda enake.

Hitra hoja je bila ukinjena po letu 1993, leta 1995 pa smo prvič videli mnogoboje v obeh konkurencah.

Dve leti za tem se je prvič pridružil ženski skok s palico, leta 2004 pa so – zaradi neenakih pogojev za tek na notranjih in zunanjih stezah, ki so v dvoranah zelo ukrivljene – s sporeda umaknili šprint na 200 metrov.

Katere države so najuspešnejše in kje je Slovenija?

Do zdaj je na dvoranskih svetovnih prvenstvih medalje osvojilo 89 držav.

Z naskokom najuspešnejše so pričakovano ZDA. Za njimi najdemo Rusijo, Etiopijo, Veliko Britanijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Koliko medalj je slovenska atletika do zdaj osvojila? Sedem, a še nobene zlate. Trikrat je bila srebrna in štirikrat bronasta.

Slovenija, ki je na dvoranskih svetovnih prvenstvih prvič kot samostojna država nastopila leta 1993 v Torontu v Kanadi, je na 65. mestu. Na zlato torej Slovenci čakamo že 32 let.

Dvoransko SP je tudi edino atletsko tekmovanje, na katerem Slovenija še nikoli ni dočakala zlate medalje. Medtem ko dvoransko evropsko prvakinjo imamo (Jolanda Čeplak), evropsko prvakinjo in evropskega prvaka na prostem (Britta Bilač in Kristjan Čeh) prav tako, ponašamo pa se tudi z olimpijskim (Primož Kozmus) in svetovnima prvakoma na prostem (Primož Kozmus in Kristjan Čeh), v dvorani na svetovnih prvenstvih na najvišji stopnički ni stal še noben slovenski atlet oziroma atletinja.

Najuspešnejše države z dvoranskih SP:

1. ZDA: 119 zlatih, 91 srebrnih, 78 bronastih (skupaj 288 medalj)
2. Rusija: 52 zlatih, 48 srebrnih, 45 bronastih (skupaj 145 medalj)
3. Etiopija: 33 zlatih, 14 srebrnih, 16 bronastih (skupaj 63 medalj)
4. Velika Britanija: 22 zlatih, 35 srebrnih, 34 bronastih (skupaj 91 medalj)
5. Sovjetska zveza: 19 zlatih, 17 srebrnih, 17 bronastih (skupaj 53 medalj)
…
65. Slovenija: 0 zlatih, 2 srebrni, 4 bronaste (skupaj 6 medalj)

Zadnjo medaljo je Sloveniji na zadnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu prinesla Lia Apostolovski, ki je bila lani v Glasgowu tretja v skoku v višino.

S kolajno, prav tako bronasto, se je Slovenija vrnila tudi s prvenstva pred tem. Leta 2022 je v Beogradu to uspelo Tini Šutej, ki se bo v skoku s palico za nove stopničke potegovala tudi letos.

Prvo medaljo je Sloveniji priborila Britta Bilač, ki je bila leta 1995 v Barceloni – drugem dvoranskem SP, na katerem je Slovenija nastopila – v soboto 11. marca tistega leta druga v finalu ženskega skoka v višino.

Dan za tem je bila v finalu šprinta na 60 metrov z ovirami bronasta Brigita Bukovec.

Marija Šestak z medaljo v Valencii leta 2008. FOTO: Profimedia.

Srebro je leta 2004 v Budimpešti v teku na 800 metrov osvojila nekdanja zvezdnica slovenskega športa Jolanda Čeplak.

Marija Šestak je bila leta 2008 v Valencii tretja v troskoku, a potem zaradi naknadne diskvalifikacije sotekmovalke prejela srebro, tako da se danes ponaša z naslovom nekdanje dvoranske svetovne podprvakinje.

Po podobnem kopitu je bron za nastop na 60 metrov leta 2003 v Birminghamu dobila tudi legendarna Jamajčanka, ki je na koncu kariere nastopala za Slovenijo, Merlene Ottey, potem ko je bila sprva na tistem prvenstvu četrta.

Najvišje slovenske uvrstitve na dvoranskih SP:

Srebro: Britta Bilač, višina (1995, Barcelona), Jolanda Čeplak, 800 m (2004, Budimpešta), Marija Šestak, troskok (2008, Valencia).

Bron: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1995, Barcelona), Merlene Ottey, 60 m (2003, Birmingham), Tina Šutej, palica (2022, Beograd), Lia Apostolovski, višina (2024, Glasgow).

4. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1999, Maebashi), Gregor Cankar, daljava (1999, Maebashi), Jolanda Čeplak, 800 m (2003, Birmingham), Matic Osovnikar, 200 m (2003, Birmingham), Matic Osovnikar, 60 m (2006, Moskva).

5. mesto: Matic Osovnikar, 60 m (2004, Budimpešta)

6. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1993, Toronto), Alenka Bikar, 200 m (2001, Lizbona), Jolanda Čeplak, 800 m (2001, Lizbona)

7. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1997, Pariz), Gregor Cankar, daljava (1997, Pariz), Anja Valant, troskok (2001, Lizbona), Alenka Bikar, 200 m polfinale (2004, Budimpešta), Luka Janežič, 400 m, polfinale (2018, Birmingham), Rok Ferlan, 400 m, (2024, Glasgow).

8. mesto: Matija Šestak, 400 m (1999, Maebashi), Helena Javornik, 1500 m (2001, Lizbona), Ranko Leskovar, sedmeroboj (2004, Budimpešta).

9. mesto: Jerneja Perc, 60 m (1997, Pariz), Helena Javornik, 3000 m (1999, Maebashi), Nataša Erjavec, krogla (1997, Pariz), Merlene Ottey, 60 m (2004, Budimpešta), Snežana Vukmirović, troskok (2010, Doha), Marija Šestak, troskok (2012, Carigrad).

10. mesto: Alenka Bikar, 200 m, (1999, Maebashi), Tina Šutej, skok s palico (2014, Sopot).

Kdo so najboljši posamezniki?

Od Slovencev in Slovenk nima nihče en več kot ene medalje, medtem ko je zgodba v svetovni konkurenci seveda precej drugačna.

Maria Mutola je bila kar sedemkrat dvoranska svetovna prvakinja v teku na 800 metrov. FOTO: Profimedia.

Rekorderka po številu medalj je dolgoletna tekmica Čeplak v teku na 800 metrov Maria Mutola, ki je bila med letoma 1993 in 2008 kar sedemkrat zlata v svoji paradni disciplini, ob tem pa osvojila še srebrno in ob svojem zadnjem nastopu na dvoranskih svetovnih prvenstvih leta 2008 v Valencii tudi bronasto medaljo.

Med moškimi je rekorder in tretji v absolutni konkurenci Kubanec Ivan Pedroso, ki je bil med letoma 1993 in 2001 petkrat zlat v skoku v daljino.