Pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki ga bo ta konec tedna gostil Torun, smo pogledali v zakulisje tekmovanja, na katerem bo Slovenija lovila še čisto zadnjo medaljo, ki ji v njeni bogati atletski zgodovini manjka.

Dvoranska atletska svetovna prvenstva so na sporedu od leta 1987, ko je krstnega gostil Indianapolis v ZDA. Pravzaprav je bilo prvo že dve leti poprej v Parizu, a takrat še pod imenom dvoranske svetovne igre, zato ga odgovorni ne uvrščajo na seznam.

Torun, kjer se bodo atleti in atletinje za medalje potegovali od tega petka do nedelje, bo tako gostil 21. izvedbo tekmovanja, ki so od samega začetka na sporedu na vsaki dve leti.

Izjeme so se zgodile le trikrat. V letih 2003 in 2004 sta bili dvoranski svetovni prvenstvi zaradi prekrivanja ob spremembi koledarja svetovnih prvenstev na prostem dve leti v nizu.

Leta 2020 prvenstva ni bilo zaradi pandemije, posledično pa bodo med letoma 2024 in letošnjim letom na sporedu kar tri prvenstva v nizu. Pred dvema letoma v Glasgowu, lani v Nanjingu in zdaj še v Torunu.

Dozdajšnja atletska dvoranska SP:

1987: Indianapolis (ZDA)
1989: Budimpešta (Madžarska)
1991: Sevilla (Španija)
1993: Toronto (Kanada)
1995: Barcelona (Španija)
1997: Pariz (Francija)
1999: Maebashi (Japonska)
2001: Lizbona (Portugalska)
2003: Birmingham (Velika Britanija)
2004: Budimpešta (Madžarska)
2006: Moskva (Rusija)
2008: Valencia (Španija)
2010: Doha (Katar)
2012: Istanbul (Turčija)
2014: Sopot (Poljska)
2016: Portland (ZDA)
2018: Birmingham (Velika Britanija)
2022: Beograd (Srbija)
2024: Glasgow (Velika Britanija)
2025: Nanjing (Kitajska)

V Evropi so bila dvoranska atletska svetovna prvenstva kar 14-krat, trikrat pa sta jih gostili Severna Amerika in Azija. Na preostalih kontinentih ga še ni bilo.

Največkrat, trikrat, se je prvenstvo ustavilo v Španiji in v Veliki Britaniji, po dvakrat pa na Madžarskem in v ZDA.

Poljska ga bo letos gostila drugič. Leta 2014 je bilo dvoransko SP v Sopotu.

Budimpešta in Birmingham sta edini mesti, ki sta dvoransko SP organizirali dvakrat.

Rekordi dvoranskih svetovnih prvenstev:

Moški:

60 m: 6,37 – Christian Coleman, ZDA (Birmingham 2018)
400 m: 45,00 – Jareem Richards, Trinidad in Tobago (Beograd 2022)
800 m: 1:42,67 – Wilson Kipketer, Danska (Pariz 1997)
1500 m: 3:32,77 – Samuel Tefera, Etiopija (Beograd 2022)
3000 m: 7:34,71 – Haile Gebrselassie, Etiopija (Pariz 1997)
60 m ovire: 7,29 – Grant Holloway, ZDA (Beograd 2022, Glasgow 2024)
4×400 m: 3:01,77 – Poljska (Birmingham 2018)
Višina: 2,43 m – Javier Sotomayor, Kuba (Budimpešta 1989)
Palica: 6,20 m – Armand Duplantis, Švedska (Beograd 2022)
Daljina: 8,62 m – Ivan Pedroso, Kuba (Maebashi 1999)
Troskok: 17,90 m – Teddy Tamgho, Francija (Doha 2010)
Krogla: 22,77 m – Ryan Crouser, ZDA (Glasgow 2024)
Sedmeroboj: 6645 točk – Ashton Eaton, ZDA (Istanbul 2012)

Ženske:

60 m: 6,95 – Gail Devers, ZDA (Toronto 1993)
400 m: 49,17 – Femke Bol, Nizozemska (Glasgow 2024)
800 m: 1:56,90 – Ludmila Formanova, Češka (Maebashi 1999)
1500 m: 3:54,86 – Gudaf Tsegay, Etiopija (Nanjing 2025)
3000 m: 8:20,87 – Elle St. Pierre, ZDA (Glasgow 2024)
60 m ovire: 7,65 – Devynne Charlton, Bahami (Glasgow 2024)
4×400 m: 3:23,85 – ZDA (Birmingham 2018)
Višina: 2,05 m – Štefka Kostadinova, Bolgarija (Indianapolis 1997)
Palica: 4,95 m – Sandi Morris, ZDA (Birmingham 2018)
Daljina: 7,23 m – Brittney Reese, ZDA (Istanbul 2012)
Troskok: 15,74 m – Yulimar Rojas, Venezuela (Beograd 2022)
Krogla: 20,67 m – Valerie Adams, Nova Zelandija (Sopot 2014)
Peteroboj: 5013 točk – Natalija Dobrinska, Ukajina (Istanbul 2012)

Koliko je disciplin in katere so?

Medtem ko smo na zadnjem svetovnem atletskem prvenstvu na prostem, lani v Tokiu, videli 49 disciplin (24 moških, 24 ženskih in eno mešano), jih bo na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu skorajda polovico manj, 27.

Po 13 jih bo letos v moški in ženski, ena pa v mešani konkurenci – 15 disciplin bo tekaških, deset tehničnih in dve mnogobojski.

Discipline na letošnjem dvoranskem SP:

Moški: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4×400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, sedmeroboj.
Ženske: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4×400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, peteroboj.
Mešano: 4×400 m.

Discipline na dvoranskih atletskih svetovnih prvenstvih so skozi zgodovino ostale skorajda enake, a vseeno ne povsem.

Hitra hoja je bila ukinjena po letu 1993, leta 1995 pa smo prvič videli mnogoboje v obeh konkurencah.

Dve leti za tem se je prvič pridružil ženski skok s palico, leta 2004 pa so – zaradi neenakih pogojev za tek na notranjih in zunanjih stezah, ki so v dvoranah zelo ukrivljene – s sporeda umaknili šprint na 200 metrov.

Z letošnjim prvenstvom na urnik prihaja nova disciplina, mešana štafeta 4×400 metrov, v kateri bodo nastopili po dva atleta in dve atletinji.

Katere države so najuspešnejše in kje je Slovenija?

Do zdaj je na dvoranskih svetovnih prvenstvih medalje osvojilo 92 držav.

Z naskokom najuspešnejše so pričakovano ZDA. Za njimi najdemo Rusijo, Etiopijo, Veliko Britanijo in Kubo.

Slovenija, ki je na dvoranskih svetovnih prvenstvih prvič kot samostojna država nastopila leta 1993 v Torontu v Kanadi, je na 64. mestu.

Koliko medalj je slovenska atletika na dvoranskih SP do zdaj osvojila? Osem, a še nobene zlate. Štirikrat je bila srebrna in štirikrat bronasta.

Na zlato torej Slovenci čakamo že 33 let, prav lahko pa, da se to letos spremeni. Tina Šutej, z dvema medaljama najuspešnejša slovenska atletinja v zgodovini dvoranskih SP, je med favoritinjami za medaljo in se spogleduje tudi z naslovom svetovne prvakinje v skoku s palico.

Še zadnja od 15 medalj, ki je nimamo

Zlata medalja z dvoranskega SP je tudi edina medalja od 15 z velikih tekmovanj, v katere ob SP in EP na prostem ter v dvorani štejemo še olimpijske igre, ki je slovenska atletika nima.

Z olimpijskih iger imamo vse tri – zlato, srebrno in bronasto -, s SP na prostem, EP na prostem in dvoranskega EP prav tako, srebrno in zlato kolajno z dvoranskega SP pa tudi. Je zdaj napočil čas, da Slovenija osvoji še čisto zadnjo medaljo, ki je nima? Držimo pesti.

Najuspešnejše države v zgodovini dvoranskih SP:

1. ZDA: 125 zlatih, 95 srebrnih, 84 bronastih (skupaj 304)
2. Rusija: 52 zlatih, 43 srebrnih, 37 bronastih (skupaj 145)
3. Etiopija: 35 zlatih, 17 srebrnih, 16 bronastih (skupaj 68)
4. Velika Britanija: 24 zlatih, 36 srebrnih, 35 bronastih (skupaj 95)
5. Kuba: 19 zlatih, 18 srebrnih, 17 bronastih (skupaj 54)
6. Sovjetska zveza: 19 zlatih, 17 srebrnih, 17 bronastih (skupaj 53)
7. Jamajka: 18 zlatih, 25 srebrnih, 18 bronastih (skupaj 61)
8. Francija: 17 zlatih, 15 srebrnih, 22 bronastih (skupaj 54)
9. Nemčija: 14 zlatih, 23 srebrnih, 22 bronastih (skupaj 59)
10. Švedska: 14 zlatih, 10 srebrnih, 9 bronastih (skupaj 33)
…
64. Slovenija: 4 srebrne, 4 bronaste (skupaj 8)

Zadnjo kolajno je Sloveniji na zadnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu prinesla Šutej, ki je lani v Nanjingu postala svetovna podprvakinja.

Prvo medaljo v zgodovini teh tekmovanj je Sloveniji priborila Britta Bilač, ki je bila leta 1995 v Barceloni – drugem dvoranskem SP, na katerem je Slovenija nastopila – v soboto 11. marca tistega leta druga v finalu ženskega skoka v višino.

Dan za tem je bila v finalu šprinta na 60 metrov z ovirami bronasta Brigita Bukovec.

Srebro je leta 2004 v Budimpešti v teku na 800 metrov osvojila nekdanja zvezdnica slovenskega športa Jolanda Čeplak.

Marija Šestak je bila leta 2008 v Valencii tretja v troskoku, a potem zaradi naknadne diskvalifikacije sotekmovalke prejela srebro, tako da se danes ponaša z naslovom nekdanje dvoranske svetovne podprvakinje.

Po podobnem kopitu je bron za nastop na 60 metrov leta 2003 v Birminghamu dobila tudi legendarna Jamajčanka, ki je na koncu kariere nastopala za Slovenijo, Merlene Ottey, potem ko je bila sprva na tistem prvenstvu četrta.

Bronasti sta bili tudi Šutej v Beogradu leta 2022 in Lia Apostolovski v skoku v višino leta 2024 v Glasgowu.

Slovenske medalje na dvoranskih SP:

Srebro: Britta Bilač, višina (1995, Barcelona), Jolanda Čeplak, 800 m (2004, Budimpešta), Marija Šestak, troskok (2008, Valencia), Tina Šutej, palica (Nanjing 2025).

Bron: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1995, Barcelona), Merlene Ottey, 60 m (2003, Birmingham), Tina Šutej, palica (2022, Beograd), Lia Apostolovski

Kdo so najboljši posamezniki?

Rekorderka je dolgoletna tekmica Čeplak v teku na 800 metrov Maria Mutola, ki je med letoma 1993 in 2008 kar sedemkrat postala svetovna prvakinja, enkrat pa osvojila tudi srebrno kolajno.

Med moškimi je najboljši in tretji v absolutni konkurenci Kubanec Ivan Pedroso, ki je bil med letoma 1993 in 2001 petkrat zlat v skoku v daljino, ima pa še srebrno in bronasto kolajno.

Zelo visoko na lestvici večkratnih dobitnic medalj najdemo tudi slovensko državljanko Ottey, ki ima sedem medalj: tri zlate, dve srebrni in dve bronasti.

Šest jih je osvojila pod zastavo Jamajke, eno pa za Slovenijo.