Ena najboljših slovenskih atletinj razočarana in na robu solz

Nika Glojnarič. FOTO: Aleš Fevžer.

Čeprav je prepričljivo zmagala in z rezultatom 13,05 dosegla svoj najboljši izid sezone, Nika Glojnarič po nastopu na državnem prvenstvu v Celju ni bila zadovoljna. "Mislim, da sem zapravila možnosti za olimpijske igre v Parizu," je povedala najhitrejša slovenska sprinterka na 100 metrov z ovirami.

“S celotno poletno sezono sem zelo, zelo razočarana. Enostavno vem, da lahko tečem pod 13 sekundami, ampak nikakor ne morem sestaviti teka. Vsako tekmo se dotaknem ovir, izgubljam … Ta rezultat 13,05 … Če ne bi spet zadela dveh ovir, bi lahko tekla pod 13 sekundami ali še bolje. To je zadnja tekma, ki je štela za olimpijske igre. Do zdaj sem na čisto vsaki tekmi zafrknila … Razočarana sem,” je po zmagi z rezultatom 13,05, ki je njen najboljši v letošnji sezoni, povedala Nika Glojnarič.

“Ta rezultat zame ni dober. Lani sem konstantno tekla okoli teh rezultatov, ampak letos sem že na sto metrov pokazala, da sem veliko hitrejša, kot sem bila lani. Enostavno hitrosti med samim tekom med ovirami ne znam izkoristiti. To je velik problem, na katerem bo treba delati. Z očetom sva se že pogovarjala. Treba bo spremeniti treninge. To je nova raven. Ne gremo se več otroške, ampak profesionalno atletiko,” je v isti sapi nadaljevala ena najboljših slovenskih atletinj zadnjega obdobja, ki je 100 metrov z ovirami lani kot tretja Slovenka tekla pod 13 sekundami (12,92).

“Vem, da 13 sekund ni ne vem kakšen rezultat v svetovnem merilu, ampak če bom kdaj želela konkurirati najboljšim, bo treba začeti delati malo drugače. Resda sem tekla najbolje v sezoni, ampak … Če bi me pred dvema mesecema vprašali, ali bom vesela, bi bila, tako pa … Ne vem, kaj naj rečem. Na jok mi gre,” je še dodala v dolgi uvodni izjavi po nastopu, ki je trajala kar dve minuti.

Igre v Parizu so (bile) njene velike sanje

Državno prvenstvo v Celju je zadnje okno za kvalifikacije na olimpijske igre za atlete in atletinje, ki niso izpolnili zahtevnih norm, da se v Pariz uvrstijo po svetovnem rankingu. Glojnarič je na zadnji lestvici na 47. mestu. Naslednjo in odločilno bodo objavili prihodnji teden. Na igre bo šlo prvih 40 tekmovalk.

“Trenutno sem izven kvote. Čakam druga dekleta. Lahko, da bom imela srečo in bom notri, če bo katera od deklet odpovedala, ampak jaz se te igre ne grem. Z glavo sem že bila pri tem, da mi ne bo uspelo. Malo sem se že sprijaznila s tem, kar se mi zdi, da se tudi pozna na rezultatu. Spet sem delala napake, tako da … Bomo videli čez nekaj dni, ali sem notri ali ne,” je bila poklapana 23-letna Brežičanka.

“Zelo bom razočarana, če se ne uvrstim v Pariz. Že zdaj vem, da verjetno nisem več v igri, ampak … To so bile moje velike sanje. Vem, da ne bom odnehala. Še vedno sem motivirana, saj vem, da lahko super odtečem, glede na to, kake napake sem letos delala. Enostavno se mi napake ponavljajo, to je težko dati iz glave. Se mi zdi, da to bolj psihična težava kot fizična. Sem zelo dobro pripravljena, ampak to so ovire, to ni sprint brez ovir. Moraš čez ovire. Če se dotakneš, izgubiš. Ena napaka, pa gresta dve desetinki. Hitro te iztiri iz ritma,” je dejala.

Pojasnila je, kaj bo spremenila

Povprašali smo jo, kaj natanko namerava z očetom in trenerjem Iztokom Glorjaničem v prihodnosti spremeniti.

“Delati bom morala na ritmu, med ovirami. Krajša ali daljša razdalja. Morda bom šla s treh na pet korakov. To pomeni, da med vsako oviro bolj pospešuješ. Prva ovira 13 korakov, potem tri korake, tri, pa spet pet … To je vse na hitrosti. Pet korakov delaš hitro, kot da bi naredil tri. To tehniko sva že gledala. Ne vem, enostavno tudi veliko mi primanjkuje na treningu uteži. Bomo videli, kako bo drugo leto,” je pojasnila in razkrila, da bo v kratkem spet nastopala v tujini.

“Nisem še konec. Dve tekmi imam na Irskem. En teden bom gor. Morda se mi tam odpre, ampak takrat bo že prepozno …,” je zaključila v razočaranem tonu.

No, morda pa ji vseeno uspe in bo olimpijski debi dočakala že letos. Če ne, pa čez štiri leta v Los Angelesu. Nenazadnje je še mlada. Letošnja priložnost še zdaleč ni (bila) zadnja.