Armand Duplantis je v ponedeljkovem finalu olimpijskih iger v Parizu navdušil in ob novem naslovu olimpijskega prvaka v skoku s palico postavil nov svetovni rekord. Kdo je ta 24-letni v ZDA rojeni in živeči zvezdnik, ki v švedskem dresu navdušuje atletski svet?

Letečemu Švedu je uspelo, v Parizu je padel svetovni rekord!

Atletika

22:24 1

Atletika

22:24 1

Armand Duplantis in Noah Lyles. Dva prvaka, ki atletiki vračata sijaj. Velikana, ki zapolnjujeta praznino, nastalo po odhodu Usaina Bolta.

Toda medtem ko to drugi to počne tudi s širokoustenjem in zvezdniškim obnašanjem, je Šved po značaju njegovo nasprotje. 24-letni zvezdnik, ki se ne obnaša prav nič zvezdniško, za rast priljubljenosti atletike skrbi na drugačen način. Predvsem s sijajnimi rezultati in dosežki.

Zadnji mu je uspel v ponedeljek zvečer, ko je na nabito polnem Stade de France skrbel za zabavo več kot 77 tisoč ljudi. Ti so še pozno zvečer, ko so bile preostale končne odločitve že zdavnaj končane in je bil nenazadnje že nekaj časa znan tudi razplet na vrhu skoka s palico, ostali na tribunah in čakali, ali bo padel zadnji svetovni rekord.

Padel je. Nekje okoli pol enajste zvečer, v tretjem poskusu na 625 centimetrih, kar je centimeter višje, kot je skočil aprila letos na prvem mitingu diamantne lige v Xiamenu na Kitajskem, ko je postavil nov svetovni rekord.

Svetovni rekordi Armanda Duplantisa:

617 cm: 8. februar 2020, Torun (Poljska)
618 cm: 15. februar 2020, Glasgow (Velika Britanija)
619 cm: 7. marec 2022, Beograd (Srbija)
620 cm: 20. marec 2022, Beograd (Srbija)
621 cm: 24. julij 2022, Eugene (ZDA)
622 cm: 25. februar 2023, Clermont (Francija)
623 cm: 17. september 2023, Eugene (ZDA)
624 cm: 20. april 2024, Xiamen (Kitajska)
625 cm: 5. avgust 2024, Pariz (Francija)

Prvega je skočil leta 2020, nanizal jih je že devet

Prvi mu je uspel 8. februarja 2020 na dvoranskem mitingu v Torunu, ko je popravil mejnik svojega atletskega vzornika, Francoza Renauda Lavillenieja (616 centimetrov), ki je zdržal šest let.

Pred tem je bil kar 30 let rekorder človek, ki je v svetu proslavil disciplino skoka s palico – legendarni Ukrajinec Sergej Bubka. Tudi on je bil serijski svetovni rekorder. Nanizal jih je rekordnih 14 in se leta 1994 ustavil pri 614 preskočenih centimetrih.

Teden dni za rekordnim skokom na Poljskem je na mitingu v Glasgowu Duplantis rekord popravil še za en centimeter, naslednjič pa zanj poskrbel dobri dve leti pozneje, ko je marca 2022 v Beogradu v dveh tednih rekordni mejnik premaknil kar dvakrat. Najprej je preskočil 619 in potem še 620 centimetrov.

Od takrat je bil v skoku s palico praktično nepremagljiv in nanizal kup svetovnih rekordov. Pariški je bil njegov deveti.

Netflix jo je spregledal, v Parizu jo je spoznal ves svet

Atletika

5. Avg 2024 0

Atletika

5. Avg 2024 0

Zadnji poraz je julija lani doživel na mitingu diamantne lige v Monaku, kjer je z rezultatom 572 centimetrov pristal šele na četrtem mestu.

Od začetka leta 2022 do danes je na 60 tekmah zbral 58 zmag. V zadnjih 51 nastopih je 36-krat letel čez šest metrov.

Letos je njegov izkupiček 9 od 12. S tem, da sta se dva od treh skokov, ki so bili nižji od šestih metrov, zgodila v kvalifikacijah Pariza in evropskega prvenstva v Rimu, kjer je skočil le za uvrstitev v finale.

Od 190 skokov prek šestih metrov, ki smo jih videli v zgodovini skoka s palico, je pod 62 podpisan on.

Kot da bi prijatelji vedeli, ko so mu izbrali vzdevek

“Ko nastopam, vsi pričakujejo, da bom postavil nov rekord, a ne gre. Ne moreš biti boljši vsakič, ko nastopiš,” je nekoč povedal in bil slišati kot izkušen športnik, za katerim je kopica nastopov in medalj z največjih tekmovanj.

Ni bilo tako. Imel je komaj deset let, te besede pa so iz njegovih ust prišle malo za tem, ko je končal nastop pred več kot deset tisoč gledalci. Takrat, besede so iz leta 2010, zanj zagotovo niste slišali, čeprav se je v ozkih atletskih krogih že govorilo o njem. Po tem, kar je pokazal v zadnjih letih, zagotovo ste.

Za soje žarometov, ki so na vsakem tekmovanju usmerjeni vanj, je Mondo, kot mu pravijo že od majhnih nog, bil rojen. Njegov vzdevek v italijanskem jeziku pomeni svet, ki ga je zdaj že nekajkrat osvojil. Kot da bi prijatelji, ki so ga tako klicali že od nekdaj, vedeli ..

Rodil se je s palico v rokah

Je sin nekdanjega ameriškega skakalca s palico Grega Duplantisa, ki je v tej disciplini preskočil 580 centimetrov (slovenski rekord je 570 centimetrov), in nekdanje švedske mnogobojke Helene Gedlund, ki je navduševala tudi kot odbojkarica. Športnih genov torej nikakor ne pogreša. Starša sta že od začetkov njegova trenerja in največja podpornika.

Mondu je bila dolga palica, s katero lahko danes zlahka preskoči dvonadstropni avtobus ali pa na skrivaj skoči na zmenek k dekletu v tretje nadstropje, položena v zibelko. V Louisiani, kjer je odraščal, mu je oče naredil poligon za trening skoka s palico, na katerem je svoj neizmeren talent pilil do skrajnosti in šel marsikdaj tudi čez mejo.

“Bil je neustrašen. Ne samo s palico v roki, ampak tudi sicer. Kar nekajkrat nam je povzročil nemalo skrbi. Enkrat, ko je imel šele dve leti, je prestrašeni sosed poklical policijo, saj ga je videl, kako hodi po visoki ograji, na katero je splezal, medtem ko smo bili malce nepazljivi,” je anekdoto iz otroštva razkril oče enega največjih športnih zvezdnikov ta hip, ki je rekorde podpiral skorajda od trenutka, ko je shodil.

Disciplina, v kateri je rekord samo eden

Krovna atletska zveza svetovne rekorde v kraljici športov loči na tiste na prostem in dvoranske, a za skok s palico to od leta 1998, ko so se odgovorni odločili, da bo v tej disciplini rekord samo eden, ne velja več.

Zakaj je v skoku s palico tako dober?

Skok s palico je ena najtežjih atletskih disciplin, ki združuje več prvin. Treba je biti hiter, eksploziven, močan, gibljiv, imeti tudi znanje gimnastike in nenazadnje biti psihično močan. Nesreča v tej disciplini, v kateri skačeš prek šest metrov, namreč nikoli ne počiva. V to smo se lahko prepričali na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu.

Princeska na rolki, v katero sta se zaljubila Brazilija in svet

Pariz 2024

31. Jul 2024 0

Pariz 2024

31. Jul 2024 0

Zbran je treba biti v skoku s palico tudi zaradi tega, ker se pogosto zgodi, da tekmovanje traja več ur. Včerajšnji finale je bil prva disciplina večera, z začetkom ob 19. uri. Svetovni rekord je padel skoraj tri ure in pol pozneje, ko se je vse preostalo dogajanje že zaključilo.

Mondo ob nastopih vedno “igra” dve tekmi. Najprej proti tekmecem, potem še proti samemu sebi.

Najboljši je v praktično vseh prvinah skoka s palico, a izstopa predvsem pri dveh. Hitrosti in trenutku, ko visoko v zraku iz navpičnega položaja z nogami proti nebu ob odrivu od palice telo obrne za 180 stopinj proti tlom. V tem je od tekmecev veliko boljši.

Njegova hitrost je primerljiva vrhunskim sprinterjem

Pred dvema letoma, ko sta bila z najuspešnejšo sprinterko s svetovnih prvenstev, Shelly-Ann Fraser-Pryce gosta novinarske konference pred mitingom diamantne lige v Bruslju, ga je Jamajčanka v šali vprašala, kako hiter je v teku na 100 metrov. “Hitrejši od tebe zagotovo,” ji je hladnokrvno odgovoril in ni lagal.

Že kot srednješolec je 100 metrov pretekel v času 10,57 (najhitrejši Slovenec letos Anej Čurin Prapotnik je tekel 10,24) in v daljino skočil 715 centimetrov. To sta njegova zadnja uradna rezultata v tej disciplini. Zdaj je zagotovo še veliko hitrejši. Tudi zato, ker na programu njegovega treninga prevladuje prav sprint, ki ga trenira štirikrat tedensko. Skače le enkrat, saj mu večkrat ni treba. Njegova tehnika je namreč praktično popolna.

“Ima hitrost vrhunskega sprinterja, odriv skakalca v daljino, agilnost telovadca in fleksibilnost balerine. Je popolna zmes za skakalca s palico,” je o njem povedal ugledni profesor fizike na univerzi v Louisiani David Young, ki je v eni od svojih študij preučeval skakalce s palico.

Nase je opozarjal že kot otrok

Nase je Mondo opozarjal že od majhnih nog, ko je s palico skakal za hišo. Od tod tudi viralni video, v katerem čez visoko letvico s palico skoči kar neposredno s hoverboarda. Še bolj je nase opozarjal z dosežki in rekordi.

Leta 2015 je v Caliju zmagal na svetovnem prvenstvu do 18 let. Leto za tem je bil v Bydgoszczu v kategoriji dve leti starejših fantov bronast na mladinskem svetovnem prvenstvu do 20 let. Dve leti pozneje je v Tempreju na tem tekmovanju že zmagal. Vmes je leta 2017 v Grossetu postal tudi mladinski evropski prvak.

Leta 2017 je prvič nastopil na velikem članskem tekmovanju in se uvrstil v finale svetovnega prvenstva v Londonu, v katerem je pristal na devetem mestu .

S 15 preskočenimi centimetri manj je bil ob debiju na članskih svetovnih prvenstvih v Londonu istega leta finalist in pristal na devetem mestu. Dve leti pozneje je na istem tekmovanju v Dohi že prišel do srebrne medalje. Svoje druge z največjih tekmovanj. Leto pred tem je v Berlinu namreč postal evropski prvak.

Začetek ere zlatih medalj in svetovnih rekordov

Potem se je začela era zlatih medalj in svetovnih rekordov, ki se očitno ne bo kar tako končala. Zmagal je na olimpijskih igrah v Tokiu pred tremi leti in letos.

Zmagoval je na svetovnih prvenstvih v Budimpešti lani in Eugenu 2022. Zmagoval je tudi na evropskih prvenstvih v Münchnu 2022 in letos v Rimu. V letih 2022 in 2024 je bil dvoranski svetovni prvak, leta 2021 pa je v dvorani zmagal na evropskem prvenstvu. Diamantna liga? V zadnjih treh sezonah je vselej zmagal. Na dobri poti do zmage je seveda tudi letos.

V rokah, nogah in predvsem glavi ima vse, da nadaljuje zmagovit in rekorden niz. Da je zelo samozavesten, je jasno že dolgo časa. Ne nazadnje je pred množicami nastopal že kot malček. Da je v disciplini, ki je za številna celo najbolj zahtevna, najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno, je pokazal že večkrat. Da je neverjetno nadarjen, ni sporno. Da je tudi zelo marljiv, prav tako ne.

Odločitev, ki je dvignila veliko prahu

Da bo v želji po tem, da bo najboljši, pazil na vsako malenkost, razkriva tudi odločitev, ki je razburkala ameriško javnost.

Odločil se je namreč, da ne bo nastopal za ZDA, ampak bo na velikih tekmovanjih nosil švedski dres. Odraščal namreč ni samo ob sliki Lavillenieja, ki jo je imel prilepljeno na zid, ampak tudi ob švedski zastavi, ki jo ima še vedno obešeno na oknu svoje sobe.

Pravijo, da se je za domovino svoje mame odločil predvsem zaradi ameriških kvalifikacij za nastope na velikih tekmovanjih, na katera se uvrščajo samo najboljši z ene izbirne tekme in so v preteklosti poskrbele, da so brez največjih tekmovanj ostali številni najboljši na svetu. Švedi svoje tekmovalce na olimpijske igre in svetovna prvenstva pošiljajo veliko bolj premišljeno, zato je s prstom pokazal na Skandinavce.

Tisti, ki želijo biti najboljši, pač ničesar nočejo prepuščati naključjem. Sploh, če so to skrbno načrtovali že takrat, ko so se njihovi vrstniki še igrali z ropotuljicami in po svetu kobacali z dudami v ustih …