Še en slovenski talent, ki želi po poti Primoža Kozmusa

Jakob Urbanč. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Jakob Urbanč je še en zelo nadarjeni slovenski metalec kladiva, ki sanja, da bi bil nekoč vsaj približno tako dober, kot je bil Primož Kozmus. Spoznajte ga.

Met kladiva je disciplina, ki je slovenski atletiki prinesla največ uspehov – zlato in srebrno medaljo z olimpijskih iger ter kolajne vseh treh barv s svetovnih prvenstev. Za vse je seveda poskrbel Primož Kozmus.

Vprašanje je, ali bomo v tej disciplini še kdaj imeli tako dobrega atleta, a morda se zgodi. Slovenija ima trenutno namreč dva metalca kladiva, ki spadata med najbolj nadarjene v Evropi in s tem tudi med bolj obetavne na svetu.

Nenazadnje smo imeli na nedavnem evropskem prvenstvu do 23 letu v Bergnu kar dva finalista. Jana Emberšiča, ki je navdušil s četrtim mestom, smo že predstavili, drugi pa je naš tokratni sogovornik, ki je bil v tistem finalu sedmi.

“Uvrstitev na evropskem prvenstvu me je presenetila, saj glede na prijavljene rezultate nisem računal na tako visoko mesto, s samim rezultatom pa nisem najbolj zadovoljen, saj vem, da bi lahko vrgel še dlje,” pravi 21-letni Jakob Urbanč, ki je kladivo na tisti tekmi zalučal 69,45 metra daleč.

Eden drugega vlečeta naprej

Urbanč je nekaj besed spregovoril tudi o Emberšiču. “Na evropskem prvenstvu je nastopil sijajno in dosegel velik uspeh. Kladivo je na najpomembnejši tekmi sezone vrgel skoraj 72 metrov (71,72). Veseli me, da sva rezultatsko blizu, saj tako eden drugega vlečeva naprej. To je koristno za oba, pa tudi za to disciplino,” je povedal o svojem leto starejšem slovenskem tekmecu.

Letos je za štiri metre izboljšal osebni rekord

To je dober meter manj od najdaljšega meta 70,68 metra, ki mu je uspel v tej sezoni, v kateri je za skoraj štiri metre popravil osebni rekord.

“S sezono sem zadovoljen, uspel mi je velik preskok. Kaj se je zgodilo? Predvsem to, da sem treniral veliko več, včasih tudi dvakrat na dan, česar pred tem nisem počel. Na fakulteti sem se dogovoril, da lahko večkrat izostajam, tako da sem se lahko bolj posvetil atletiki. Stvari so se sestavile in naredil sem velik korak naprej,” je razloge za velik napredek razkril študent drugega letnika strojništva v Novem mestu.

Šola, atletika in – ribolov

Šola in atletika sta tudi stvari, ki povsem okupirata njegovo življenje. “Večinoma je tako, saj za kaj drugega ni časa, z usklajevanjem šole in atletike pa nimam težav. Ko ostane kaj prostega časa, pa grem rad na ribolov. To je moj hobi,” je razkril mladi Brežičan, ki se je z atletiko resneje začel ukvarjati ob koncu osnovne šole.

“V atletiko sem sledil sestri. Najprej sem bil v atletski šoli, potem pa sem se z atletiko začel ukvarjati resneje in se odločil za met kladiva. Izkazalo se je, da imam potencial, nisem pa bil ne vem kako velik talent, tako da sem moral zelo veliko delati,” je pojasnil in skromnost ohranil tudi ob vprašanju, kaj so v metu kladiva njegove največje prednosti.

Trenira pod vodstvom nekdanjega trenerja Primoža Kozmusa

“Morda imam malce več občutka za tehniko, sicer pa nisem nič posebnega. Povsod sem bolj povprečen, potem pa se vse skupaj sestavi,” pravi Urbanč, ki v metanju kladiva uživa.

“V prvi vrsti mi je všeč, ker gre za individualen šport, zato je rezultat odvisen samo od tebe. Všeč pa mi je tudi to, da je v tej disciplini zelo pomembna tehnika, ki je zelo specifična. To me zelo privlači. Ne moreš se zanašati le na moč,” je pojasnil atlet, ki trenira pod vodstvom Vlada Keva. Nekdanjega Kozmusovega trenerja.

“Je odličen trener, odlično sodelujeva in imava zelo dober odnos. Če mi kaj ne ustreza, se z veseljem prilagodi. Vseskozi mi je v veliko pomoč,” pravi o izkušenem strokovnjaku, ki je “ustvaril” najboljšega atleta v slovenski zgodovini. Seveda se po njem zgleduje tudi naš sogovornik.

Tak se rodi enkrat na sto let

“Kozmus je moj velik vzornik. Eden najboljših metalcev kladiva v zgodovini, kar se tiče tehnike zagotovo. Včasih si ogledam njegove mete in se skušam česa naučiti. Imel je skorajda popolno tehniko. Neverjeten občutek. V vsakem trenutku je vedel, kaj počne. Imel je nekaj, česar drugi nimamo. Tak, kot je bil on, se rodi enkrat na sto let,” Urbanč ni mogel prehvaliti slovenskega rekorderja v metu kladiva (82,58 metra).

Morda upa, da bo tako daleč kladivo nekoč metal tudi sam? “Vsak, ki se ukvarja z metom kladiva, bi ga nekoč rad zalučal prek 80 metrov. Z menoj ni nič drugače. Ali je to realno, bo pa povedal čas. Trenutno sem komaj pri 70 metrih. Gremo počasi, korak za korakom. Naslednje leto bi se rad približal rezultat 73 metrom, nato pa postopno napredoval. Morda se mi uspe uvrstiti tudi na kakšno večjo tekmo,” je pogovor zaključil atlet, ki je v mlajših kategorijah na velikih tekmovanjih metal trikrat in se vsakič uvrstil v finale. Na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2002 v Kolumbiji je bil 12., na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2023 v Izraelu osmi, letošnje evropsko prvenstvo do 23 let na Norveškem pa končal še mesto višje.