Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Projekt izgradnje novega atletskega centra v Ljubljani se je začel, stadion v Šiški je le še ruševina, s tem pa so se v velikih težavah znašli številni atleti treh največjih ljubljanskih klubov, ki so trenirali tam in so čez noč ostali brez svojega dolgoletnega doma. Slovenska atletika je zaradi tega postavljena pred velik izziv. Kako se bo spopadla z njim?
Pred dvema tednoma so morali atleti in atletinje iz treh ljubljanskih atletskih klubov zapustiti stadion v Spodnji Šiški, kjer so medtem že zabrneli delovni stroji.
Legendarni stadion, ki je tam stal od daljnega leta 1930, je že ruševina, na njegovem mestu pa bo zrasel objekt, s katerim bo slovenska atletika, ki z infrastrukturo že vrsto let zardeva pred tujino, čez noč postala lastnica enega najbolj modernih atletskih centrov daleč naokoli.
No, ne bo se zgodilo ravno čez noč, ampak čez približno dve leti. A še preden se bo zdanilo, se bo za atletsko in predvsem ljubljansko atletiko zmračilo.
Brez doma je namreč v času izgradnje ostalo približno 600 registriranih in še množica najmlajših atletov treh ljubljanskih klubov (AD ŽAK, AD Kronos in AK Olimpija), ki so tam trenirali.
Kako ob ne najboljši atletski infrastrukturi Ljubljane z okolico preživeti čas do izgradnje novega objekta, da ob tem ne bo prišlo do prevelikega kvalitativnega in kvantitativnega upada? To je za slovensko atletiko, ki je trenutno v velikem vzponu, zagotovo eno pomembnejših, če ne najpomembnejše vprašanje.
“Če ne bomo ravnali pametno, se lahko zgodi, da v tem času izgubimo vsaj eno generacijo atletov,” že nekaj časa opozarjajo ljubljanski atletski delavci, zato smo preverili, kako so oziroma bodo odgovorni iskali rešitve, da se to ne bo zgodilo.
Na Kodeljevo, v Stožice, v Zalog, na Ilirijo …
“Vadba in treningi atletov bodo v poletni in jesenski sezoni večinoma potekali na stadionu Kodeljevo (teki, skoki) in na metališču za dvorano v Zalogu (meti), pozimi pa v balonu na Kodeljevem in v dvorani Stožice. Mlajše generacije atletov, ki se z atletsko vadbo šele seznanjajo, bodo vadile na atletskih površinah ob določenih ljubljanskih osnovnih šolah in na zunanjem športnem (atletskem) stadionu ob ŠRC Ilirija,” so nam odgovorili z Mestne občine Ljubljana (MOL) in dodali, da možnosti za treninge v prehodnem času ne bodo enake, kot so jih imeli atleti do zdaj, a … “Ponujajo optimalno rešitev tako za nas kot upravnike kot tudi za same športnike kot uporabnike teh prostorov,” so zapisali.
“Potrebno bo seveda tudi usklajevanje z zdajšnjimi uporabniki in spoštovanje urnikov uporabe, da bo sobivanje vseh športnikov uspešno,” opozarjajo pri MOL – stadion na Kodeljevem denimo uporabljajo študenti Fakultete za šport ter nogometni in atletski klub Slovan –, pri katerem čim primernejše rešitve skušajo najti v sodelovanju z Javnim zavodom za šport Ljubljana (JZŠL) in omenjenimi tremi ljubljanskimi atletskimi klubi.
“Vse lokacije in režim uporabe so bili predhodno usklajeni z atletskimi klubi. Ti so rešitve, ki smo jih poiskali skupaj, predvsem v luči tega, da bodo pogoji v novem atletskem centru vrhunski in zavidanja vredni v širši regiji, sprejeli razumevajoče,” dodajajo pri MOL, ki je skupaj z JZŠL poskrbela tudi za ureditev nadomestnih lokacij in prenos opreme, medtem ko so morali atletski klubi poskrbeti za prevoz manjših športnih rekvizitov.
“Pričakujemo, da bodo atleti lahko začeli trenirati v novem centru predvidoma čez približno 23 mesecev, skladno s pogodbenim rokom za zaključek gradnje. Načrtujemo, da se vsi atleti hkrati preselijo v nove prostore,” so obljubili pri MOL in odgovorili na vprašanje, ki najbolj zanima vse.
“Za slovensko atletiko je to izrednega pomena”
In kakšno vlogo so imeli pri iskanju rešitev na Atletski zvezi Slovenije? “MOL je bil v stiku z vsemi ljubljanskimi klubi, ki so trenirali v Šiški, AZS pa je bila ves čas prisotna v komunikaciji z namenom, da so se zbrale in poenotile želje in potrebe vseh teh klubov ter se je oblikoval skupen predlog rešitev po posameznih sklopih disciplin in starostnih kategorijah. MOL je v večji meri upošteval predloge, je pa še kar nekaj stvari, ki jih je potrebno realizirati,” odgovarja direktor AZS Nejc Jeraša, ki pristavlja, da je bilo v zadnjih mesecih veliko sestankovanja in usklajevanja z ljubljanskimi klubi.
“Tudi za slovensko atletiko je izrednega pomena, da imajo ljubljanski atleti in atletinje primerne pogoje za trenažni proces. Imamo izjemno generacijo atletov in atletinj, zato ne smemo dovoliti, da bi slabši pogoji zavirali njihov napredek,” opozarja Jeraša in dodaja, da so na AZS zadovoljni z rešitvami, a je še kar nekaj stvari, ki jih je treba realizirati oziroma najti rešitve.
Katere? Za trening sprinterjev v zimski sezoni je potreben večji šotor oziroma večja tekaška površina v košarkarski dvorani v Stožicah, utežarna in fitnes, urediti je treba lokacijo za metalce v Zalogu …
“Sicer pa sta se pri MOL in JZŠL v zadnjem obdobju resnično maksimalno angažirala pri selitvi in zagotovitvi primernih pogojev. Verjamem, da bosta tako nadaljevala, dokler ne bodo zagotovljeni primerni in dogovorjeni pogoji za trenažni proces ljubljanskih klubov,” zaključuje Jeraša.
O trenutno najbolj pereči temi slovenske atletike smo povprašali tudi predsednike treh atletskih klubov iz Ljubljane, ki so ob gradnji novega atletskega centra začasno izgubili svoj dom. Vsem smo zastavili ista vprašanja. Kaj so nam odgovorili?
Niko Muhič, predsednik AD Kronos:
“Lahko bi storili več, a ne gre iskati krivca”
Ste z rešitvami, ki so jih poiskali na MOL, zadovoljni?
V zadnjih treh letih, odkar se pogovarjamo o selitvi, bi lahko storili več. Nikakor ne bomo imeli enakih pogojev, kot smo jih imeli do zdaj, a krivca za naše trenutne težave ne gre iskati.
Ljubljana ima trenutno le dva stadiona s 400-metrsko stezo. Ob Kodeljevem je to še objekt Policijske akademije v Tacnu, ki pa je plačljiv in zaseden. Nimamo metališča, zimske dvorane … Vsakemu od atletskih društev so dodelili nekaj šol, ki pa imajo zasedene telovadnice, igrišča pa so premajhna za resno delo. Tudi lokacije so za nekatere preveč oddaljene.
Veliko bomo trenirali v parku Tivoli, saj atletika to omogoča. Znajti se bomo morali sami. Iščemo še nove lokacije in rešitve. Trenutno smo v zelo težki situaciji, ko pa se končajo počitnice, bodo šele nastopile resnične težave, ker je ljubljanskih atletov res veliko.
So pri MOL v iskanju rešitev komunicirali s klubi?
MOL je organiziral veliko sestankov, zahteval rešitve, urnike in podobno, a se ni zgodilo prav veliko. Dogajati se je začelo šele, ko so nam začeli rušiti objekt v Šiški. Takrat so se odgovorni začeli zavedati, v kako težki situaciji smo. Zdaj se, to moram priznati, trudijo precej več, kot smo pričakovali. Upam, da nam bo skupaj nekako uspelo rešiti težave.
Vas skrbi za morebitno odlivanje atletov v prehodnem obdobju?
Vsako leto približno 25 odstotkov atletov neha trenirati, prav toliko pa jih tudi začne trenirati. Skoraj zagotovo bomo v dveh letih gradnje izgubili precej več atletov kot običajno, a pričakujem, da jih bomo pozneje pridobili še več nazaj. Najpomembneje je, da ohranimo strokovni kader, saj je trenersko delo naporno.
MOL ne razume, da mi za zmago ekipe ne kupimo nekaj tujih igralcev, ki jim damo denar občanov Ljubljane, ampak poiščemo male otroke iz Ljubljane, katerih starši, dedki in babice vplačujejo davke. Ustvarimo nekaj šampionov, ostale pa zdrave in uspešne državljane. Delujemo v javnem interesu, zato bi nas morala družba podpirati.
Kako vpliva selitev na vašo klubsko organizacijo in proračun?
Pričakujemo precej višje stroške, saj od nas vsi zahtevajo denar. Ura treninga na osebo v dvorani v Novem mestu, na primer, stane 20 evrov. Ob tem precejšen strošek terja še prevoz, kar nanese kar nekaj denarja.
Prevozi in logistika bodo padli na starše, zato bodo nekateri otroci prisiljeni prenehati z vadbo. Iz članarin tega stroška ne bomo mogli pokrivati, ne da bi krčili program, zato bi rad še enkrat poudaril, da delujemo v javnem interesu in bi nas morala družba podpirati.
Andrej Bergant, predsednik AD ŽAK:
“Našli smo kompromise, ki pa še niso povsem pripravljeni”
Ste z rešitvami, ki so jih poiskali na MOL, zadovoljni?
Z MOL smo uskladili štiri nadomestne lokacije, ki pa vse predstavljajo določene kompromise in še niso povsem pripravljene. Stadion Kodeljevo je edini stadion v lasti MOL. Trenutno stadion, ki ima šest atletskih stez, služi teku, skakalna področja pa so v pripravi. Meti trenutno še niso mogoči. Kapaciteta bo premajhna za vse atlete iz Šiške, saj stadion že zdaj gosti atletski in nogometni klub ter tudi številne rekreativce.
Šotor na Kodeljevem bo pozimi pokril skoke, vendar so dimenzije premajhne za polne zalete, zato bodo treningi omejeni. Objekt še ni povsem pripravljen.
Zalog bo namenjen metom, a trenutno prav tako še ni pripravljen, kar je v vrhuncu sezone resna težava. Po naših informacijah naj bi bil projekt že v teku, vendar roka izvedbe še ne poznamo.
Dvorana Stožice (rdeči ring) je odlična rešitev za zimske sprinterske treninge. Dogovori tečejo, priprava je predvidena do oktobra. Utežarna oziroma fitnes, ki sta nujna za kakovostne treninge moči, tam zaenkrat še nista urejena. Trenutno še ne vemo, kdaj bo prostor sploh na voljo.
ŠRC Ilirija in šole bodo služile šolski atletiki in treningom najmlajših, ki sta za razvoj izjemno pomembna. Ta razdelitev je dobra, vseeno pa upamo, da zaradi tega ne bo vpadel vpis.
Trenutno so to lokacije, za katere smo se uspeli dogovoriti, bodo pa že naslednji tedni pokazali, ali lahko na njih trenažne procese izvajamo kakovostno in tako, kot bi si želeli. Verjamem, da nam bo MOL prisluhnil, če bomo potrebovali dodatne rešitve.
Največji izziv bo zagotovo zimsko obdobje. Poleg Stožic bi nujno potrebovali primerno velik šotor/dvorano, dimenzij vsaj 40×80 m, kar je bila naša prošnja že na začetku pogajanj z občino. V tem zaenkrat nismo našli soglasja. Zagotovo bomo razgovore na to temo nadaljevali že jeseni in prepričan sem, da bomo tudi za to našli ustrezno rešitev.
V tem trenutku pa je zagotovo prva prioriteta, da se vse izbrane nadomestne lokacije čim prej usposobi za redne treninge vseh atletskih disciplin.
So pri MOL v iskanju rešitev komunicirali s klubi?
Da, odzvali so se hitro in razumejo naše potrebe. Še posebej bi želel pohvaliti operativno ekipo, ki nam trenutno zelo pomaga tudi pri sami selitvi.
Smo pa vseeno zelo razočarani, da niso prestavili začetka del na september, saj bi to omogočilo neprekinjeno pripravo na pomembna tekmovanja. Premik zaprtja objekta za mesec in pol bi atletom omogočil kakovostno in neprekinjeno pripravo na vsa tekmovanja, MOL pa dal dovolj časa, da v miru in kakovostno pripravi vse dogovorjene nadomestne lokacije.
Vas skrbi za morebitno odlivanje atletov v prehodnem obdobju?
Že vrsto let smo najboljši klub v Sloveniji, imamo odlične atlete in atletinje v vseh starostnih kategorijah in močno ekipo izkušenih trenerjev in trenerk. Skupaj imamo več kot 350 registriranih članov in zraven še številne najmlajše.
Poskušali bomo narediti vse, da jim zagotovimo primerno okolje za treninge in čim boljše rezultate. Zagotovo pa bo potrebno precej prilagajanja, potrpežljivosti in volje. Vsekakor pa si vsi več kot želimo nov atletski center in bo tudi to tiha vzpodbuda za soočanje z dnevnimi izzivi.
Kako vpliva selitev na vašo klubsko organizacijo in proračun?
Selitev prinaša več logističnih in finančnih izzivov – prevozi, najemnine, kombiniranje urnikov. Vpeljujemo digitalne rešitve za boljše delovanje pisarne. Občini smo ponudili strokovno pomoč pri nabavi opreme in pripravi detajlov.
Imamo številne strokovnjake, ki lahko pri tem pomagajo, a odgovora še nismo prejeli. Pred nami je zelo zahtevno obdobje, na katerega se bomo morali navaditi. Želimo si, da bo izgradnja novega atletskega centra res zaključena v skladu s trenutnimi pogodbenimi roki in da ne bo prišlo do zamud.
Gregor Grad, predsednik AK Olimpija:
“Čakajo nas veliki izzivi, saj nimamo dovolj denarja”
Ste z rešitvami, ki so jih poiskali na MOL, zadovoljni?
Veliko smo presedeli skupaj z oddelkom za šport in iskali rešitve. Rešitve so bile zelo omejene, saj na voljo ni niti sredstev niti prostora, ki bi nam atletom omogočil enakovredne oziroma vsaj približno podobne pogoje za delo. Vse možnosti, ki jih ponuja Ljubljana, so za nas atlete žal preslabe, saj nam ne omogočajo normalnih pogojev delovanja.
Selitev in rušenje stadiona Žak sta prišla v najslabšem možnem času, saj ravno sedaj potekajo največja atletska tekmovanja in atleti za doseganje najboljše forme nujno potrebujejo osnovne pogoje, kot so stadion, dvorana, utežarna, fitnes … Nove lokacije še niso pripravljene za izvajanje treningov, iz stare lokacije (atletskega stadiona Žak) pa so nas brez predhodno urejenih nadomestnih lokacij izselili.
V času tekmovanj smo trenerji odsotni in selitev opreme je bila za nas težek zalogaj, saj nas v času izselitve iz stadiona sploh ni bilo v Sloveniji. V AK Olimpija smo bili močno oškodovani, saj so nam kljub dogovoru s strani MOL in izvajalca del Makro 5, da se pisarna kluba do 28. julija, ko pridemo z olimpijskih dni evropske mladine, popolnoma uničili in odvrgli na deponijo vso v pisarni hranjeno opremo.
Škoda je velika in za klub pomeni veliko izgubo zelo drage, nujno potrebne opreme za vodenje in merjenje treningov – opreme, za katero je klub skrbno varčeval denar, da jo je lahko kupil. Iz tega vidika nismo zadovoljni, saj nam v času selitve ni bil omogočen dovolj velik prostor, da bi se vsa oprema lahko korektno in varno pospravila. Kako se bo to rešilo, še ne vemo, ampak na tem mestu prosim odgovorne, da nam povrnejo sredstva za škodo, ki so nam jo povzročili. To je najmanj, kar lahko storijo.
So pri MOL v iskanju rešitev komunicirali s klubi?
Na MOL so komunicirali z nami. Oddelek za šport se je trudil in se še trudi z nami iskati najboljše možne rešitve. Kot sem že povedal, pa so možnosti vmesne rešitve v času gradnje atletskega centra izjemno slabe, saj so kapacitete začasnih objektov premajhne in za takšno maso atletov neprimerne. Poleg tega se na teh začasnih objektih odvija tudi nogomet, rekreacija, in kljub prošnjam, da vsaj Kodeljevo v tem vmesnem času postane atletski objekt, temu za zdaj ni tako.
Vzeli so nam edini atletski center v Ljubljani, a nam v vmesnem času niso priskrbeli drugega, ki bi nam omogočil normalno izvajanje atletskih programov. Škoda bo velika.
Vas skrbi za morebitno odlivanje atletov v prehodnem obdobju?
Seveda nas skrbi, da bodo športniki preprosto obupali ali pa izbrali drugo panogo, saj atletika otroku športniku ne bo mogla zagotoviti ustreznih pogojev za vadbo. Kot starš ne bi želel, da mojega otroka zunaj na dežju pere dež ali sneg in prepihava veter …
Mi se bomo še naprej maksimalno zavzemali, da našim atletom zagotovimo najboljše možne pogoje za trening. Je pa to izjemno težko, naporno in konec koncev ni vse odvisno od nas, saj v Ljubljani manjka športna infrastruktura. Piramido delovanja kluba sestavljajo netekmovalna in tekmovalna pionirska atletika, tekmovalna mladinska in tekmovalna članska vrhunska selekcija, ki je najožja in tudi najdražja, saj je treba atletom nuditi najboljšo podporo.
Za najbolj množičen del piramide je najtežje poskrbeti, saj nam nadomestne lokacije tega ne omogočajo. V času izgradnje novega stadiona nas čakajo veliki izzivi, saj
atletski klubi žal nimamo dovolj sponzorskih sredstev, da bi lahko sami plačevali vse te dodatne stroške, ki bodo nastali s tem, in ob tem pomagali vsem vrhunskim športnikom v klubu za njihov maksimalen razvoj.
V klubu imamo eno najboljših mladih atletinj na svetu (Živo Remic), tudi ona bo izgubila vse pogoje za nadaljnji razvoj. Žal takšne podpore, kot je bila postavljen doslej, športniki atleti v Ljubljani ne bodo več imeli. Zaskrbljenost na tem mestu je upravičena, strah pred izgubo celotnih generacij nadarjenih in manj nadarjenih atletov pa je res velik.
Kako vpliva selitev na vašo klubsko organizacijo in proračun?
Organizacija kluba je trenutno izjemno zahtevna, saj še vedno nimamo popolnega vpogleda v delovanje na novih lokacijah in je zato zelo težko staršem otrok in atletom podati korektne informacije, nova sezona pa je s septembrom tik pred vrati. V AK Olimpija se trudimo, da smo do svojih članov korektni in da tisto, kar ponudimo, nato tudi realiziramo in izpeljemo korektno – od starta do cilja.
Cilj je, da prav vsem selekcijam še naprej ponudimo kvalitetne programe, ki jih bodo naši trenerji nato tudi v celoti kvalitetno izvedli. Pri tem pa lahko samo upamo, da osipa članstva ne bo in da bomo tudi finančno lahko pokrivali stroške različnih najemov za kvalitetno izvajanje vseh načrtovanih programov.
Na tem mestu se še enkrat več zahvaljujem oddelku za šport (Marku Kolencu s svojo ekipo), ki se trudi za nas, nas posluša in še vedno išče rešitve skupaj z nami. Čas pa bo pokazal, ali smo bili pri iskanju rešitev uspešni in ali smo pri tem res zavarovali najbolj temeljno panogo v športu – atletiko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje