“Navzven sem bila mirna, v meni pa je bil pekel”

Atletika 14. Apr 20255:00 1 komentar
Klara Lukan. FOTO: Profimedia.

Klara Lukan je po prvi medalji z velikih članskih tekmovanj, na evropskem prvenstvu v cestnih tekih je osvojila bronasto v teku na deset kilometrov, presrečna.

“Sem zelo, zelo zadovoljna, ker sem naredila to, po kar sem prišla – osvojila sem medaljo. Tek je bil zelo zahteven. Proga je bila povsem drugačna od tistih, ki sem jih vajena. Zdaj imam že nekaj izkušenj s cestnimi teki, ki so večinoma potekali po ravninskih terenih, tokrat pa je bilo drugače. Današnja trasa je bila precej selektivna, z dvema konkretnima klancema in tudi spustoma. Tehnično zelo zahtevna preizkušnja, a to je bilo pričakovano. Nihče ni pričakoval ravne in enostavne tekme. Seveda pa so bili pogoji enaki za vse,” nam je nekaj ur po tekmi povedala Klara Lukan, ki je v Leuvenu, kjer je bilo premierno evropsko prvenstvo v cestnih tekih, prišla do uspeha kariere.

Potem ko je pozimi blestela na cestnih tekih in na prvenstvo prišla z najboljšim izidom sezone (30:26), je bila ena od favoritk za medaljo in, čeprav je dobila tisto z najmanj leska, upravičila vlogo na zahtevni progi, na kateri je bila v deževnem vremenu najboljša zvezdnica svetovne atletike Nadia Battocletti, olimpijska podprvakinja in evropska prvakinja na 10.000 metrov.

“V določenem trenutku sem bila celo malce v stresu – okoli sedmega, osmega kilometra sem opazila, da so se nam pridružile še druge močne tekmovalke. Boj je trajal vse do ciljne črte in zato sem še toliko bolj ponosna na medaljo, ker vem, da sem jo prigarala. Trdo delam vsak dan, a tudi na dan tekme sem pokazala, da sem borka,” je nadaljevala 24-letna Šentjernejčanka, ki je po dveh medaljah z velikih tekmovanj med mladinkami – leta 2019 je bila evropska podprvakinja do 20, leta 2021 pa evropska podprvakinja do 23 let na 5000 metrov – prišla do prve z velikih članskih tekmovanj. Napoved številnih, ki še prihajajo?

Na stopničkah z Evo Dieterich in Nadio Battocletti. FOTO: Profimedia.

Zahtevna proga, zahtevni pogoji in tretje mesto. Kako je bilo?

Zelo naporno, a verjamem, da so morale tudi ostale tekmovalke garati. Sama sem izkoristila razmere in sledila svoji taktiki, o kateri sem govorila že pred odhodom. Nisem filozofirala, šla sem na polno. Že v začetnem delu sva z Battoclettijevo narekovali močan tempo, tekli sva bok ob boku. Boj se je začel že od starta in trajal vseh 31 minut.

Nisem popustila niti takrat, ko so me začele tekmovalke prehitevati. Zadnjih 400 metrov, ko sem slišala trenerja, ki je zaklical, da je to moj trenutek, sem iz sebe iztisnila še zadnje atome moči. Rekla sem si, da če sem prišla do sem, ne smem popustiti.

Res je bilo zahtevno. Nobena medalja ni samoumevna. Zato sem neizmerno hvaležna, da mi je uspelo. To je moja zmaga.

Preostali tekmovalki, s katerima ste se v zaključku potegovali za medaljo – Nemka Eva Dieterich in Portugalka Mariana Machado -, sta bili v zaključku tekme videti izmučeni, medtem ko je izraz na vašem obrazu dajal vtis, da ste povsem sveži. Je res bilo tako?

To je vedno tako. Vedno mi rečejo, da zgledam sproščeno, kot da se zafrkavam. Ampak to je zavajajoče. Očitno imam tak izraz na obrazu. V resnici pa je bilo povsem drugače – v sebi sem res garala. Bilo je kot v peklu. Vse me je bolelo, celo telo me je peklo.

Navzven morda ni bilo videti, ampak v resnici sem šla čez meje. Ni bilo niti malo lahko. Res sem garala, do zadnjega koraka. Poskušala sem dati piko na i in priteči do medalje. Vesela sem, da mi je uspelo.

Na startu teka v Leuvenu. FOTO: Profimedia.

Kot lastnica najboljšega izida v Evropi ste na prvenstvo prišli kot, vsaj v teoriji, za marsikoga tudi favoritka za zmago. Ste čutili velik pritisk? Ste imeli zaradi tega pred tekmo kaj težav s spanjem, pripravo …?

Iskreno povedano – dan pred tekmo nimam težav s spanjem. Kot da je telo že sinhronizirano in ve, kako pomemben je spanec, da bom lahko tekmovala optimalno. Bila sem sproščena že pred prvenstvom, poskušala sem odmisliti ves pritisk. Vedela sem, da sem na papirju med favoritinjami, ampak se s tem nisem obremenjevala. Pristopila sem profesionalno – opraviti maksimalno, kar lahko.

Seveda pa je razlika med današnjo tekmo in kakšno drugo. Na primer tisto v Franciji, kjer sem pred kratkim tekla na pet kilometrov – čisto drugačni občutki pred štartom. A vem, da se s pritiski soočajo tudi druge tekmovalke. To je pač del tega. Pride zraven, če si favoritinja. Ampak pritisk ni rezerviran le za najboljše – tudi ostale ga občutijo.

Dejstvo je, da pritisk obstaja. A ljudje smo narejeni tako, da pod pritiskom včasih pokažemo še več – iztisnemo še zadnje rezerve. Sama te občutke sprejmem. Vem, da so tam, in vem, da bodo tudi prihodnjič.

Koliko čestitk ste po uspehu dobili?

Vseh še nisem uspela vsega pogledati. Imela sem namreč še veliko obveznosti. Najprej doping kontrola, potem podelitev, zdaj še vožnja do hotela. Šele zdaj sem se uspela ustaviti. Vse čestitke še moram pregledati.

Kaj sledi? Počitek ali že takoj priprave na poletni del sezone?

Čez dva tedna odhajam na priprave v Italijo. Pričakujem, da bomo tam lahko normalno nadaljevali s treningi. Upam, da bo jutrišnji dan nekoliko lahkotnejši, saj ne bi bilo dobro, da začnemo s težkim treningom takoj po tekmi. Telo je danes precej iztrošeno, tudi mentalno. Tak pritisk te res izčrpa – fizično in psihično. Po takem dnevu človek potrebuje tudi nekaj časa za regeneracijo.

Med nastopom na olimpijskih igrah v Parizu. FOTO: Aleš Fevžer.

Ste s sezono cestnih tekov zdaj končali?

V Italiji bom nastopila na še eni tekmi. Direktno s priprav grem na še en tek, na pet kilometrov. Pričakujem, da bom prva ali druga. Je bil pa vrhunec zagotovo ta tek na evropskem prvenstvu. To je bil moj glavni cilj. Po tem se bom malce posvetila sebi.

Prvi del sezone je bil za vas sanjski, kaj to pomeni za poletje? Bodo padali tudi rekordi na stezi?

Definitivno mi ne manjka motivacije. Po rezultatih sodeč je tudi forma na zelo visoki ravni. Zelo se veselim poletne sezone – upam, da bom naredila preboj tudi na atletskem stadionu, tako kot sem ga na cestnih tekmah. To bi bilo res nekaj posebnega.

Najpomembneje je, da ostanem zdrava in motivirana. Če bo vse tako, kot mora biti, potem verjamem, da bodo prišli tudi rezultati.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Priporočeno vsebino