Kristjan Čeh: Ena težjih sezon, nikoli več nočem biti četrti

Kristjan Čeh po finalu olimpijskih iger v Parizu. FOTO: Guliverimages.

Kristjan Čeh je ob robu podelitve atlet leta, na kateri je bil še petič v nizu izbran za najboljšega, potegnil črto pod za njim zelo pestrim letom 2024.

Kristjan Čeh je že pol desetletja najboljši slovenski atlet, ki je v zadnjih treh letih z velikih tekmovanj vsako leto prinesel vsaj eno medaljo.

Leta 2022 je postal svetovni prvak in evropski podprvak. Lani je bil na svetovnem prvenstvu drugi, za medaljo pa poskrbel tudi letos. V Rimu je postal prvi Slovenec z nazivom evropskega prvaka.

Toda dober mesec za tem je v Parizu sledilo razočaranje, ki ga še ni pozabil. Čeprav je v velikem finalu metal dobro, je na najpomembnejšem športnem tekmovanju, ki je na sporedu le na vsake štiri leta, je še drugič zapored ostal tik pod stopničkami in brez kolajne. V Tokiu je bil pred tremi leti peti, tokrat pa četrti.

“Motivacije imam zdaj še več. Za prihodnost imam z velikimi tekmovanji visoke cilje. Zagotovo si ne želim biti še enkrat četrti,” je po petkovi podelitvi na gala večeru Atletske zveze Slovenije v Šentjerneju, kjer je še petič v nizu prejel nagrado za atleta leta, novinarjem, ki smo mu molili diktafon pod nos, razlagal 206 centimetrov visoki ptujski orjak.

Kristjan Čeh — V petek je v Šentjerneju še petič prejel nagrado za atleta leta. FOTO: Uroš Skaza.

Kako zdaj, ko ste o njej dodobra lahko premislili, gledate na sezono 2024?

Seveda je bilo po koncu sezone nekaj časa za pogled nazaj. Šel sem skozi vsako tekmo posebej.

Za mano je ena najtežjih sezon do zdaj. Ena najbolj nestabilnih. Bili so vzponi in padci. Od prve tekme, ko sem vrgel prek 70 metrov, pa do druge, ko je bil rezultat le 64 metrov. Potem sem postal evropski prvak.

Olimpijske igre pa so seveda prinesle grenak priokus. Čeprav sem vrgel dobro, čez 68 metrov, sem bil četrti. Ampak če potegnem črto, je bila sezona solidna. Skušal bom narediti vse, da bo naslednja sezona še boljša.

Zanimivo je, da ste v Parizu, kjer ste doživeli razočaranje, disk vrgli celo dlje kot v Rimu, kjer ste postali evropski prvak.
To je težko razložiti, vrgel sem skoraj isti rezultat, ampak v Parizu je bila druga scena.

V Rimu je bila konkurenca praktično ista, met diska je disciplina, v kateri prevladujemo Evropejci, ampak olimpijske igre so enkrat na štiri leta in tam se dogajajo zgodbe, ki jih ne pričakuješ.

Zgodi se, da kdo doseže najboljši rezultat v življenju. Prav to se je na letošnjih olimpijskih igrah zgodilo z Jamajčanom. To je šport. Dogajajo se nepričakovane stvari, ampak to moraš sprejeti. Drugo sezono moram biti dosti boljši.

Vam je bilo težje takoj po pariškem finalu ali vam je težje zdaj?
Sigurno je zdaj veliko lažje. Takoj po finalu je bilo res težko. Pričakuješ, zelo dobro si pripravljen, fizično sem bil v precej boljšem stanju kot na evropskem prvenstvu, ampak tehnično je bilo pa slabše … Nič, sprijazniti se moraš in iti naprej.

Na olimpijskih igrah v Tokiu ste bili peti, letos v Parizu četrti. Katero mesto vam bo bolj ostalo v spominu?
Zagotovo to četrto mesto, ki sem ga zasedel na letošnjih olimpijskih igrah. O tem ni dvoma.

Motivacije za prihodnost ne manjka?
Ne, res ne. Po tem četrtem mestu v Parizu imam še večjo željo po uspehu. Že v naslednji sezoni me čaka velika priložnost. Svetovno prvenstvo v Tokiu, ki bo moj največji cilj.

Česa si želite na svetovnem prvenstvu?

Želim poseči po najvišjih mestih. Za to se bom pripravljal. Želja zagotovo je medalja. Seveda si ne želim biti še enkrat četrti.

S čim bi bili v Tokiu zadovoljni?
To je težko vprašanje. Zagotovo si želim, da bi bil skozi celotno sezono bolj stabilen. Na vrhuncu seveda želim biti najboljši.

Nerad napovedujem rezultate, tako da ga tudi tokrat ne bom. Zagotovo pa si kot vsak športnik želim poseči po najvišjih mestih, saj sem tega sposoben.

Priprave na novo sezono so že v teku. Kakšni so cilji?
Da. Malce smo spremenili trening. Več je kondicije, hitrosti. Malce smo odrezali kilograme. Trener pravi, da v tem vidi največ rezerv. Naredil bom vse, da se čim bolje pripravim in da bom v čim boljši formi. Prvi cilj je seveda Tokio, tam moram biti najbolje pripravljen in dobro tekmovati.

Zelo pomembna tekma bo tudi ekipno evropsko prvenstvo, ki bo v Mariboru. Želimo si uvrstitve v prvo divizijo. Verjamem, da nam bo uspelo. Slovenska atletika je zelo napredovala. Imamo dosti vrhunskih atletov, rastemo. Mislim, da bi se morali uvrstiti v elitno divizijo.

Veselje po naslovu evropskega prvaka v Rimu. FOTO: Profimedia.

Večina najboljših slovenskih atletov in atletinj prihaja v najboljša leta. Nas čaka lepa prihodnost?
Da. Mislim, da bo prihodnost lepa. Atletika je pri nas še vedno malo podcenjena, pa čeprav gre za kraljico športa, iz katere izhajajo vsi drugi športi. Po toliko velikih uspehih je čas, da pridobi na prepoznavnosti. Je na zelo dobri poti.

Ko smo že pri slovenskih atletih. Opazili smo, da vas je za skupno fotografijo prosil mladinski svetovni prvak v metu kopja Tom Teršek. Kaj vam pomeni, ko vidite, da vas mladi občudujejo?

Že nekaj let sem v svetovnem vrhu, tako da je zagotovo veliko atletov, ki si želijo podobnega. Ne mislim si, da sem zaradi tega kaj posebnega, a je to nenazadnje tudi priznanje za moje delo. Da me očitno nekateri mladi vidijo kot vzor, želijo postati kot jaz. To je seveda lepo.

Še petič ste postali slovenski atlet leta. Vam to priznanje sploh še kaj pomeni?
Pomeni, zelo veliko, saj ni tako lahko postati najboljši slovenski atlet. Imamo dosti vrhunskih atletov, prihajajo mladi. To priznanje mi pomeni veliko. Toliko bolj zato, ker sem ga dobil petič zapored, kar pomeni, da sem konstanten.

Ne samo na tekmovališčih, veliko se vam je letos dogajalo tudi ob njem. Zaroka, menjava trenerja, gradnja hiše …
Da. Res se mi je zgodilo marsikaj. Nekje se zalomi, nekje ti uspe, ampak v življenju je čim prej treba preskočiti ovire in iti naprej. Prej kot ti to uspe, lažje je.

Kako napreduje gradnja hiše?
Načrtovala sva jo že dve leti, a smo rekli, da se ne mudi. Trenutno zaradi športa nisem vseskozi v Sloveniji, saj so v Estoniji pozimi boljši pogoji za trening.

Dokler imam trenerja v Estoniji, bom zagotovo ostal tam. Ko sem doma, pa seveda rad pridem v svoj dom, zato tudi gradim hišo, ki je trenutno nekje na pol zgrajena. V Slovenijo se bom po koncu kariere tudi vrnil.

Kristjan Čeh: Ena težjih sezon, nikoli več nočem biti četrti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Najbolj brano - Atletika