Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
S finalom diamantne lige v Bruslju se je končala stadionska atletska sezona 2024 na najvišji ravni, ki je prinesla enajst svetovnih rekordov. Kdo, kdaj in v katerih disciplinah?
14. april: Mikolas Alekna, met diska (74,35 m)
Kot prvi je na mitingu v Oklahomi v ZDA za enega vrhuncev sezone že aprila, v sploh prvem nastopu v letu 2024, poskrbel Mikolas Alekna. Litovec je popravil najstarejši moški svetovni atletski rekord in za 27 centimetrov popravil mejnik Nemca Jürgena Schulta iz daljnega leta 1986.
Zanimivo je, da se Alekna v nadaljevanju sezone temu dosežku ni približal (njegov drugi najboljši dosežek je bil 70,91 metra), brez zmage pa ostal tako na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je ob zmagi našega Kristjana Čeha pristal na tretjem mestu, kot tudi na olimpijskih igrah v Parizu, kjer je osvojil srebro medaljo. Z drugim mestom se je moral zadovoljiti tudi na nedavnem finalu diamantne lige v Bruslju.
20. april: Mondo Duplantis, palica (624 cm)
Manj kot teden dni po izjemnem dosežku Alekne je za mnogo bolj pričakovan svetovni rekord poskrbel eden glavnih zvezdnikov svetovne atletike Mondo Duplantis, ki je na uvodnem mitingu diamantne lige v Xiamenu na Kitajskem v skoku s palico preskočil 624 centimetrov.
Šved je s tem za en centimeter izboljšal rekord, ki ga je postavil na finalu diamantne lige v Eugenu v ZDA septembra 2023.
25. maj: Beatrice Chebet, 10.000 m (28:54,14)
Na nov svetovni rekord smo morali čakati do petega mitinga diamantne lige 2024, ko je konec maja v Eugenu zablestela Beatrice Chebet in postavila nov mejnik v teku na 10.000 metrov.
24-letni Kenijki je rekord uspel v prvem nastopu v tej disciplini v letošnjem letu, rekord Etiopijke Letesenbet Gidey iz leta 2021 (29:01,03) pa je popravila za skoraj sedem sekund in postala prva ženska, ki je na stadionu deset kilometrov pretekla pod 29 minutami.
Chebet je to, da je trenutno najboljša tekačica na dolge proge na svetu, potrdila tudi na olimpijskih igrah v Parizu, kjer se je z zlatima medaljama okitila tako v teku na pet kot deset kilometrov.
30. junij: Sydney McLaughlin-Levrone, 400 m ovire (50,65)
Še dober mesec smo morali počakati, da smo dočakali nov svetovni rekord. Zanj je v finalu ameriških olimpijskih kvalifikacij poskrbela Sydney McLaughlin-Levrone, ki se je letos v slogu vrnila po odsotnosti zaradi hujše poškodbe, zaradi katere je izpustila lanskoletno svetovno prvenstvo v Budimpešti.
Američanka je v Eugenu zmagala z rezultatom 50,65 in za tri stotinke izboljšala rekord, ki ji je na istem mestu uspel dve leti pred tem.
7. julij: Jaroslava Mahučik, višina (210 cm)
Še dober mesec je minil, da smo videli peti svetovni rekord v letošnjem letu. Na diamantni ligi v Parizu je z njim navdušila Jaroslava Mahučik, ki je v skoku v višino preskočila 210 centimetrov in za centimeter izboljšala dosežek Bolgarke Štefke Kostadinove iz daljnega leta 1987.
Tudi to je bil eden najstarejših atletskih svetovnih rekordov. V ženski konkurenci imajo daljšo brado zgolj še rekordi v tekih na 400 in 800 metrov ter suvanju krogle.
Mahučik je bila v letošnjem letu v skoku v višino nesporna številka ena. V Rimu je postala evropska, v Parizu olimpijska prvakinja, v Bruslju pa zmagovalka diamantne lige. Leto 2024 je bilo za njo, vsaj v športnem pogledu, sanjsko.
Brez zmage je ostala le na marčevskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, kjer je z bronasto medaljo zablestela naša Lia Apostolovski. Na Škotskem se je morala Ukrajinka zadovoljiti s srebrno medaljo.
7. julij: Faith Kipyegon, 1500 m (3:49,04)
Na isti dan kot Mahučik je za svetovni rekord na mitingu diamantne lige v Parizu poskrbela tudi Faith Kipyegon, ki je 1500 metrov pretekla v času 3:49,04 in še drugič v karieri postala svetovna rekorderka.
Za sedem stotink je izboljšala rekordno znamko, ki ji je junija 2023 uspela v Firencah.
Izkušena, 30-letna Kenijka se je v istem mestu, v Parizu, mesec dni pozneje okitila tudi z naslovom olimpijske prvakinje, ki je bil njen tretji v nizu, in brez težav zmagala tudi na finalu diamantne lige v Parizu. To ji je uspelo še petič.
12. julij: Jessica Hull, 2000 m (5:19,70)
Pet dni za podvigom Kipyegon je na mitingu diamantne lige v Monaku za svetovni rekord poskrbela tudi njena velika konkurentka, a v disciplini, ki ni olimpijska – teku na 2000 metrov.
Jessica Hull je odtekla 5:19,70 in popravila mejnik Francine Niyonsabe (5:21,56), ki ga je tekačica iz Burundija leta 2021 tekla v Zagrebu.
Hull je krepko, za več kot 18 sekund popravila tudi avstralski rekord in tik pred olimpijskimi igrami potrdila, da je v odlični formi, a vseeno ne dovolj dobri, da bi v Parizu prehitela svetovno rekorderko Kipyegon. V teku na 1500 metrov je tam pristala na drugem mestu.
5. avgust: Mondo Duplantis, palica (625 cm)
Mondu Duplantisu je drugi svetovni rekord v sezoni uspel v finalu olimpijskih iger, v katerem je preskočil 625 centimetrov, za en centimeter premaknil svoj aprilski mejnik in še drugič v nizu prepričljivo postal olimpijski prvak.
24-letni Šved je drugega najboljšega, Američana Sama Kendricksa, premagal za kar 30 centimetrov in tudi na najpomembnejši tekmi sezone potrdil, da mu ni para, po evropskem pa prepričljivo osvojil še olimpijski naslov.
8. julij: Sydney McLaughlin-Levrone, 400 m ovire (50,37)
Drugi svetovni rekord na olimpijskih igrah in svojega drugega v letu 2024 je postavila Sydney McLaughlin-Levrone, ki je v finalu 400 metrov z ovirami tekla še 28 stotink hitreje od rekordnega rezultata, ki ji je uspel na ameriških olimpijskih kvalifikacijah, in še drugič v nizu postala olimpijska prvakinja.
Ameriška zvezdnica je dosegla eno najbolj osupljivih zmag, ki smo jih videli v Parizu. Drugo najboljšo je prehitela za kar sekundo in pol, za kako dober čas gre, pa potrjuje tudi dejstvo, da bi s tem rezultatom za vsega 20 stotink zaostala za uvrstitvijo v olimpijski finale v disciplini 400 metrov – brez ovir!
26. avgust: Jakob Ingebrigtsen, 3000 m (7:17,55)
Nov, deseti svetovni rekord sezone 2024 smo videli na drugem mitingu diamantne lige po olimpijskih igrah v Parizu. V Chorzowu je zanj poskrbel norveški tekaški zvezdnik Jakob Ingebrigtsen, ki mu je rekordna znamka uspela v neolimpijski disciplini, teku na 3000 metrov.
23-letni Norvežan je poskrbel za spektakularen tek in postal prvi človek, ki se je v tej disciplini spustil pod mejo osmih minut, in sicer konkretno. V cilj je pritekel v času 7:17,55 in popravil najstarejši posamični tekaški atletski svetovni rekord v moški konkurenci na stadionu. Prejšnji rekord (7:20,67) je bil od leta 1996 v lasti Kenijca Daniela Komena.
Kako hitro je Ingebrigtsen tekel, pa potrjuje podatek, da zadnjih 800 metrov pretekel v času 1:52,93.
26. avgust, Mondo Duplantis, palica (626 cm)
Na isti dan kot Ingebrigtsnu je na mitingu diamantne lige Chorzowu rekord uspel še enemu atletu. Komu drugemu kot Mondu Duplantisu, ki je mejnik v skoku s palico premaknil za še en centimeter, dodatno napolnil svoj bančni račun in še tretjič v sezoni postavil nov svetovni rekord. Bil je njegov jubilejni deseti v karieri.
Duplantis, ki je letos – po vrsti – postal dvoranski svetovni, evropski in olimpijski prvak, je potem do konca sezone nastopil še dvakrat oziroma trikrat, če upoštevamo njegov revialni dvoboj na 100 metrov s svetovnim rekorderjem v teku na 400 metrov z ovirami, Norvežanom Karstenom Warholmom, a novega rekorda nismo več videli.
Na mitingu diamantne lige v Zürichu je preskočil “vsega” 582 centimetrov, na zaključku diamantne lige v Bruslju, kjer je seveda zmagal, pa postavil rekord mitinga (611 centimetrov), potem pa ni več skakal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!