Mlada Logatčanka, ki vse bolj uživa v trpljenju na cesti

Liza Šajn. FOTO: Uroš Kokol.

Liza Šajn je z zmago na polmaratonu v Veroni zaključila z zanjo sijajno sezono 2024, v kateri je naredila velik korak naprej v želji, da postane vrhunska cestna tekačica, kar je njen velik cilj. Kaj nam je po odlični drugi polovici leta povedala?

“Preskok, ki mi je letos uspel, ni le fizičen, ampak tudi mentalen, kar je v teku na dolge proge izjemnega pomena. Pojavljajo se mnogi dvomi, uživati moraš v nelagodju, ostati osredotočen skozi celotno tekmo. Mislim, da mi je to lepo uspelo na vseh teh tekmah,” pravi Liza Šajn, obetavna slovenska tekačica, ki smo jo v preteklosti videvali teči predvsem na stezi, v zadnjih dveh letih pa se vse pogosteje pojavlja tudi na cestnih tekih in tam dosega vse boljše rezultate.

Da si lahko od nje veliko obetamo, je napovedala tudi najboljša slovenska maratonka v zgodovini Helena Javornik, še bolj pa je to z nastopi na zadnjih tekmah dala vedeti sama.

Z novim državnim rekordom do 23 let 1;12:17 je pred mesecem dni zmagala na polmaratonu v Ljubljani, konec tedna pa bila prepričljivo najhitrejša tudi na polmaratonu v Veroni, kjer je tekla štiri sekunde počasneje od svojega rekorda.

Še morda najbolj pa svetlo tekaško prihodnost ob talentu napovedujeta strast in ljubezen, ki ju ta 22-letna Logatčanka kaže do ene najbolj mučnih in napornih atletskih disciplin.

“Tek na dolge proge je res veliko trpljenje, fizično in mentalno, a v tem uživam. Ko začneš bolečino izzivati, zmoreš vse, kar si zamisliš,” je povedala visokorasla tekačica, ki je letos dočakala tudi debi na velikem tekmovanju v stadionski atletiki. Nastopila je na junijskem evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je tekla na 10.000 metrov.

Zmagali ste na polmaratonu v Veroni in dosegli še en odličen rezultat. Kako je bilo?
Glavni cilj letošnje jeseni, krepko izboljšanje državnega rekorda v kategoriji do 23 let, sem izpolnila že pred mesecem dni v Ljubljani, tako da nekih rezultatskih ciljev za to tekmo nisem imela. Če bi lovila izjemen čas, bi morali biti pogoji idealni. Od proge, narekovalca tempa in tako naprej.

Želela sem si predvsem izkušenj, ki so na tej razdalji zelo pomembne. V teku na 21 kilometrov se lahko zgodi marsikaj, zato se moraš znati odzvati na te stvari in se prilagoditi.

Način tekmovanja v polmaratonu je precej drugačen. Ne moreš se brezglavo zapoditi za preostalimi tekmicami in upati na najboljši izid, saj se ti lahko zgodi, da prestopiš mejo zmogljivosti in je potem težko priti do cilja. Po drugi strani pa skušaš iz sebe vedno iztisniti najboljši rezultat. Da prideš do te meje, pa so potrebne izkušnje.

Na cesti zelo uživam, tako da sem bila zelo vesela, ker sem imela priložnost nastopiti na še enem polmaratonu.

Kaj vam pomeni zmaga v Veroni?
Veliko, saj sem z njo potrdila napredek v letošnji sezoni. To, da sem v svojih rezultatih konstantna, je zelo pomembno. Lahko je odteči en dober rezultat, a je toliko težje in bolj impresivno ponavljati dobre rezultate. To je tisto, kar naredi zares dobrega atleta.

Ste v Veroni za zmago dobili tudi nagrado?
Da, tako materialno kot finančno nagrado sem dobila, kar je na cestnih tekmah pogosteje kot na tekmah na stadionih. Predvsem v Italiji zelo cenijo atletiko in rezultate. Atletom skušajo pomagati.

Je bila trasa v Veroni zahtevnejša od tiste, na kateri ste pred mesecem dni tekli v Ljubljani?

Da, precej bolj zahtevna je. V Veroni je v prvi polovici kar nekaj vzponov, nato sledi trasa proti reki, ob kateri tečeš velik del tekme. Trasa je bolj dinamična, ima več višinskih metrov, hkrati so zahtevne tudi kocke in tlakovci v starem delu mesta v zadnjih treh kilometrih, ko si že zelo utrujen in je še toliko težje teči po taki podlagi.

Na trasi sem pogrešala več navijačev. Po tej tekmi še toliko bolj cenim Ljubljanski maraton, ki je res pohvalno organiziran. V Ljubljani skoraj ni dela trase, kjer ne bi imela spodbude navijačev, potem so tudi godbe in tako dalje. Prav to je tudi čar Ljubljanskega maratona. Tukaj je bilo tega zelo malo.

Prav veliko polmaratonov še niste pretekli. Ste presenečeni, kako dobro vam gre?

To je bil moj šele četrti polmaraton. Lani sem tekla v Ljubljani in nato še v Palmanovi, kjer sem tekla 1;15:45, a trasa tam ni bila certificirana, zato moj rezultat ni bil potrjen. Letos sem tako spet tekla v Ljubljani in zdaj v Veroni.

Jesenski del sezone je bil zame res sanjski. Nastopila sem na Slovaškem, kjer sem močno izboljšala svoj osebni rekord na 10 kilometrov, ki sedaj znaša 32:53, nato sem postala državna prvakinja v Slovenskih Konjicah in na težki trasi prav tako odtekla lep rezultat (33:08). Nadaljevala sem v Kranju na državnem prvenstvu v cestnem teku na 5 kilometrov, v katerem sem spet izboljšala svoj osebni rekord s časom 15:48, potem pa odtekla še dva polmaratona, ki sta prav tako izšla zelo dobro.

Nad rezultati sem bila res morda kar malo presenečena, saj prvi del sezone ni šel po mojih željah. A seveda so pričakovanja in želje eno, drugo pa je trdo delo, ki ga moraš vložiti, da te cilje dosežeš. Pogledati se moraš v ogledalo in si iskreno odgovoriti, ali zares delaš vse, da boš boljši kot dan prej. Ne le sam trening, ki traja nekaj ur na dan, ampak ves čas pred in po treningu, od prehrane, vaj, spanja … Pri vsem skušaš doseči svoj maksimum.

V resnici je dokaj preprosto, vsak dan je podoben prejšnjemu, a v tej rutini jaz osebno zelo uživam. Preskok, ki mi je uspel, ni le fizičen, ampak tudi mentalen, kar je v teku na dolge proge izjemnega pomena. Pojavljajo se mnogi dvomi, uživati moraš v nelagodju, ostati osredotočen skozi celotno tekmo. Mislim, da mi je to lepo uspelo na vseh teh tekmah.

Morda navzven ni videti tako, a tek na dolge proge je zares veliko trpljenje, fizično in mentalno. Toda ko začneš bolečino izzivati, zmoreš vse, kar si zamisliš. Navsezadnje pa v tem tudi zelo uživam in imam jasne cilje, tako da če to zares delaš s srcem in uživaš v procesu, potem napredek pride slej kot prej.

Med tekom na evropskem prvenstvu v Rimu. FOTO: Peter Kastelic/AZS

Ste z nastopi v letošnjem letu zaključili?
Da, to je bila zadnja tekma za sezono 2024. Sezona je bila res dolga. Tekmovala sem že pozimi v dvorani, nato na nekaj cestnih tekih, sledila je poletna sezona na stadionu in zdaj jeseni še kar nekaj cestnih tekem.

Zdaj se že veselim vrnitve v proces treninga, v težke zimske treninge. To obdobje ima svoj čar, saj si postavim cilje za naslednjo sezono in začnem graditi zanje. Treningi so drugačni in naporni, a mi je to zelo všeč, saj lahko zares narediš velik napredek. Trenirala bom večinoma v Ljubljani, saj imam tukaj veliko skupino in trenerja Tevža Korenta. Najverjetneje bom šla tudi na priprave kam na toplo in na višinske priprave.

Kakšni so cilji in želje za leto 2025?
Moj glavni cilj je, da še naprej izboljšujem osebne rekorde na vseh razdaljah in se s tem pomikam proti evropskemu vrhu. Točnih časovnih ciljev si v resnici ne postavljam. Navsezadnje sem letos presegla vse cilje, ki sem jih imela. Nočem si postavljati mentalnih omejitev, saj verjamem, da bodo, če bom tako nadaljevala, rezultati že prišli.

Pričakovanja, ki jih imaš, te velikokrat tudi omejujejo, zato se bom trudila, da dam vse od sebe. Kaj bo to časovno pomenilo, bomo pa videli. Samozavest je seveda zelo pomembna, a nočem napovedovati rezultatov, saj sem mnenja, da bom že pokazala, česa sem sposobna, ko bo čas za to.

Januarja bom tekla na 10 kilometrov v Valencii, nato pa bodo sledile priprave na evropsko prvenstvo v cestnem teku, na katerem glede tega, na kakšni razdalji bom nastopila, še nisem odločena.

Rada bi se posvetila predvsem cestnim tekom, saj v njih zares uživam in dosegam najboljše rezultate, a seveda bom tekmovala tudi na stezi. Moj cilj je tudi ta, da v prihodnjem letu tekmujem na kakšnem hitrem polmaratonu in vidim, kakšen rezultat lahko odtečem na zares hitri progi. S pomočjo narekovalca tempa in ob nasploh idealnih pogojih.

Kdaj vas bomo prvič videli nastopiti v maratonu?

Ni skrivnost, da je moj dolgoročni cilj maraton. O tem sva se s trenerjem pogovarjala že pred leti, a zdaj se mi zdi, da je ta cilj še toliko bolj realen, kar mi daje še dodaten zagon. V načrtih je, da bom svoj prvi maraton odtekla v letu 2026.

Letos je šele prvo leto, ko sem malo bolj resno trenirala za polmaraton in mislim, da je tukaj še ogromno prostora za napredek, ki ga lahko naredim. Sem še mlada in nočem prehitevati stvari. Hkrati je trening za maraton popolnoma drugačen zalogaj.

Res pa je, da se bom v prihodnosti bolj posvetila cestnim tekom. Vsake tekme na cesti se zares veselim, vzdušje je boljše in iz sebe iztisnem še toliko več ter pokažem svoje prave barve. Vsaka taka tekma je tudi popolnoma drugačna, tako da je zmeraj nekaj novega.

Veliko raje kot na stezi torej nastopate na cesti?
Da. Veliko raje tečem na cesti. Dolge razdalje, ki jih tečem, na stadionu pomenijo ogromno krogov, to pa mi ni všeč. Postane dolgčas in se je zato veliko težje mentalno prebiti skozi toliko kilometrov.

Hkrati so tudi priložnosti za tekme na primer na 10.000 m veliko slabše in jih je manj kot v tekih na 10 kilometrov na cesti. Na stezi imaš za tek na 10.000 metrov priložnost teči le dvakrat do trikrat na leto.

Na cesti tekmujemo vsi skupaj in je popolnoma drugače, hkrati se moraš na polmaratonu posvetiti tudi gelom in pijači. Način tekmovanja je drugačen in v tem zelo uživam.

Mlada Logatčanka, ki vse bolj uživa v trpljenju na cesti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Najbolj brano - Atletika