Svetovna atletika je v zadnjem času uvedla nekaj sprememb pravil. Katera in kakšna so nova pravila?

Po olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu, svetovnih prvenstvih 2022 v Eugenu in 2023 v Budimpešti, olimpijskih igrah 2024 v Parizu in lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Tokiu bo letošnje leto edino, ki ne prinaša nobenega od dveh največjih atletskih tekmovanj na globalni ravni.

“Rezultati so me presenetili, sestra je moj velik navdih”

Atletika

5:00 0

Atletika

5:00 0

Slovenec v domu prvakov. “Tedni, ki jih ne bom pozabil”

Atletika

26. Jan 2026 0

Atletika

26. Jan 2026 0

Če mednje seveda ne štejemo novosti, ki na atletski koledar vstopa z letošnjim letom, premierno ultimativno svetovno prvenstvo, na katerem bodo nastopili le najboljši od najboljših. Olimpijski in svetovni prvaki ter najboljši po svetovnem rankingu. Pa še to ne v vseh, ampak le v izbranih disciplinah.

Bomo pa letos še tretjič v nizu, po Glasgowu 2024 in Nanjingu 2025, videli svetovno prvenstvo v dvorani. Za tako strnjen spored je seveda poskrbelo pandemijsko leto, zaradi katerega med Birminghamom 2018 in Beogradom 2022 svetovnega dvoranskega prvenstva, ki je sicer vsaki dve leti, na sporedu ni bilo kar štiri leta.

In prav največjega atletskega dogodka v dvorani v letu 2026, ki ga bo konec marca gostil Torun na Poljskem, se nove spremembe pravil najbolj dotikajo.

Na Svetovni atletiki so na začetku letošnjega leta podrobneje predstavili novosti v atletskih pravilih, s katerimi želijo odgovorni izboljšati izkušnjo za atlete in gledalce. Katere so?

Zmanjšanje nastopajočih na 400 m v dvorani

Na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v teku na 400 metrov v isti skupini ne bomo videli več teči šestih atletov ali atletinj, ampak samo štiri.

Tekli bodo na stezah od tri do šest. Prvi dve bosta ostali prazni, saj so atleti oziroma atletinje, ki v dvorani tečejo na prvi ali drugi stezi, dokazano v slabšem položaju.

“Namen je zagotoviti bolj poštene pogoje tekmovanja,” so zapisali odgovorni ob spremembi pravila, ki je zanimivo tudi v luči slovenske atletike. Eden najboljših slovenskih atletov ta hip, polfinalist zadnjega svetovnega prvenstva na prostem Rok Ferlan, namreč nastopa ravno v tej disciplini.

Na tem mestu je treba dodati, da ob tej spremembi v finalih velikih dvoranskih tekmovanj ne bodo tekli le štirje atleti, ampak osem. Finale bo namreč potekal v dveh skupinah, kar bo poskrbelo za zanimiv, predvsem nevsakdanji in po mnenju mnogih tudi malce sporen razplet.

Prelomna črta na 800 metrov v dvorani

Tudi druga sprememba bo vplivala na eno izmed tistih, ki že nekaj let predstavljajo smetano slovenske atletike, Anito Horvat, bronasto in srebrno z zadnjih dveh evropskih prvenstev v dvorani na 800 metrov.

V dvoranah, v katerih je krog dolg 200 in ne 400 metrov, se bo prostor, v katerem se bodo morali tekači in tekačice s startnih prog (na 800 metrov startajo na svojih) razporediti na prvo progo, občutno podaljšal: s prejšnjih 65 na 165 metrov.

Atleti in atletinje bodo imeli zdaj seveda precej več manevrskega prostora za razporeditev na najugodnejšo progo, s tem pa tudi manj prerivanja in spotikanj, ki jih v dvorani ne manjka. To je nenazadnje na lastni koži občutila tudi Horvat.

Padec štafetne palice v dvorani

Še ena sprememba pravil na dvoranskih tekmovanjih bo vplivala na predaje v dvoranskih štafetnih tekih, torej v štafetah 4×400 in 4×800 metrov (v dvorani ni štafet 4×100 metrov).

Atleti, ki čakajo na palico na drugi, tretji in četrti predaji, se morajo po novem, po navodilih sodnika, postaviti na svoje čakalno mesto v enakem vrstnem redu, od notranje proti zunanji strani steze, kot je vrstni red njihovih sotekmovalcev v trenutku, ko ti v prvem krogu prečkajo ciljno črto in začnejo drugi krog svoje predaje.

S tem se bodo atleti izognili zmedi in predvsem gneči, ki včasih nastaja ob predajah.

Padec štafetne palice

Še eno pravilo bo vplivalo na štafete, a ne samo v dvorani, ampak tudi na prostem. Do zdaj so morali atleti v primeru, da jim je štafetna palica padla iz rok, nazaj na mesto padca in teči od tam naprej, po novem jim ne bo treba, ampak bodo lahko palico le pobrali in tekli naprej.

Seveda morajo palico pobrati znotraj prostora za predajo, ki je v štafetah 4×100 metrov dolg 30 metrov, v štafetah 4×400 metrov pa 20 metrov. Ob pobiranju palice lahko atlet tudi zapusti svojo stezo, če ob tem ne ovira drugega atleta in ne skrajša razdalje, ki jo mora preteči. Ob prečkanju ciljne črte pa mora palico seveda nositi ustrezen atlet.

“Natančno določanje mesta padca je nepraktično, brez video pregleda pa je težko presojati, ali so atleti palico pobrali tam, kjer je padla. Padec palice že sam po sebi pomeni izrazit minus,” so zapisali pri Svetovni atletiki o tej spremembi pravil.

Koledar največjih tekmovanj v letu 2026:

Svetovna atletika:

• 10. januar: svetovno prvenstvo v krosu (Tallahassee, ZDA)
• 20. do 22. marec: svetovno prvenstvo v dvorani (Torun, Poljska)
• 2. do 3. maj: svetovno prvenstvo v štafetah (Gabrone, Bocvana)
• 5. do 9. avgust: svetovno mladinsko prvenstvo (Oregon, ZDA)
• 11. do 13. september: ultimativno svetovno prvenstvo (Budimpešta, Madžarska)
• 19. do 20. september: svetovno prvenstvo v cestnih tekih (Köbenhavn, Danska)

Evropska atletika:

• 14. do 15. marec: evropsko prvenstvo v metih (Nikozija, Ciper)
• 5. do 7. junij: evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih (Kamnik, Slovenija)
• 16. do 18. julij: evropsko prvenstvo do 18 let (Rieti, Italija)
• 10. do 16. avgust: evropsko prvenstvo (Birmingham, Velika Britanija)
• 13. december: evropsko prvenstvo v krosu (Beograd, Srbija)

*zapisana so tekmovanja pod okriljem krovne svetovne in krovne evropske atletske organizacije.