Najboljši celjski športnik sanja o velikem podvigu v Tokiu

Atletika 31. Jan 20255:00 > 12:07 1 komentar
Matic Ian Guček
Matic Ian Guček. FOTO: Aleš Fevžer.

Z Maticem Ianom Gučkom, ki kljub mladosti že predstavlja vrh slovenske atletike, o zanj sijajnem letu 2024, ki mu je prineslo tudi naziv celjskega športnika leta, in o letu 2025, v katerem upa na nov preskok.

“Res je bilo napeto in tesno. Prvega in tretjega sta ločili le dve točki. Vesel sem, da sem bil jaz tisti, ki je dobil nagrado. Premagal sem res vrhunska športnika. Vemo, kaj je preostalima, ki sta končala za mano, lani uspevalo. Ta naziv mi pomeni ogromno, je pa hkrati potrdilo, da s trenerjem Mirom Kocuvanom dobro sodelujeva,” nam je Matic Ian Guček najprej povedal o nazivu celjskega športnika leta, ki ga je dobil v ponedeljek.

V izboru je za točko prehitel odličnega slovenskega deskarja na snegu Tima Mastnaka, za dve točki pa nogometaša Žana Karničnika, ki je s Celjem postal državni prvak in z njim navduševal tudi v Evropi, nase pa opozoril predvsem v reprezentančnem dresu. S Slovenijo je zaigral na evropskem prvenstvu in tam zabil tudi gol.

Na vrhu atlet in atletinja

V izboru za športnika leta 2024 v Celju so bili v ospredju atleti. V ženski konkurenci je bila namreč za najboljšo vnovič izbrana slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej, atletinji pa je pripadlo tudi drugo mesto. Na njem je pristala tekačica na dolge proge Klara Lukan.

Matic Ian Guček, Tina Šutej
V družbi Tine Šutej. FOTO: Uroš Skaza.

Za ekipo leta so bili v moški konkurenci izbrani nogometaši Celja, med ženskami pa še desetič zapovrstjo košarkarice Cinkarne Celja.

Prvi del za oceno deset, potem se je obrnilo

Da je slovenski rekorder na 400 metrov z ovirami v lovu na naziv najboljšega v mestu grofov zmagal, je moral prav tako postoriti veliko.

Na vrhu se je znašel predvsem zaradi odličnega nastopa na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer se je z drugim državnim rekordom v sezoni, tekel je 48,34, uvrstil v veliki finale in tam zasedel sedmo mesto. Z letom 2024 je zato seveda zelo zadovoljen.

“Prvemu delu sezone bi dal oceno deset, po državnem prvenstvu, ko me je začela mučiti tetiva, pa se je malce obrnilo. Sem pa vesel, da sem vseeno tekel na olimpijskih igrah, tudi nastopil nisem slabo. Tekel sem 49,06, kar je vrhunski rezultat. Žal se ni izšlo po željah, saj sem si v Parizu želel teči nov državni rekord, morda tudi pod 48 sekundami, ampak mi očitno ni bilo namenjeno. Počakati bom moral še vsaj eno leto,” je povedal 21-letni Celjan, ki si je s trenerjem Mirom Kocuvanom v Parizu, kjer se ni uspel prebiti iz kvalifikacij, želel doživeti nov vrhunec in teči pod 48 sekundami, kar bi zagotovo pomenilo visoko uvrstitev.

Matic Ian Guček
V drugem delu sezone mu je nagajala poškodba tetive. FOTO: Aleš Fevžer.

Toda načrte jima je na žalost prekrižala poškodba tetive. Kako huda je bila? “Bilo je kar hudo. Praktično nisem mogel normalno trenirati in se niti ogrevati, brez da bi čutil bolečino. Zato sva s trenerjem precej spustila ritem in opravila le nekaj treningov, na katerih sem tvegal, da bi se še bolj poškodoval. Ni mi žal, da sem šel prek bolečine in odšel na olimpijske igre, saj so bile to moje sanje,” pravi študent tretjega letnika ekonomske fakultete v Celju, ki doživetja v Parizu nikoli ne bo pozabil.

V avtomobilčku s košarkarskim zvezdnikom

“Res je bilo lepo. Žal mi je sicer, da tam nisem ostal malce dlje in spremljal preostale športe. Ogledal sem si Janjo Garnbret, pa odbojko na mivki. Želel sem si ogledati tudi tekmo košarkarske reprezentance ZDA, kar pa mi na žalost ni uspelo. Zelo posebna izkušnja je bilo življenje v olimpijski vasi, v katerem si v mehurčku z najboljšimi športniki na svetu. To je res posebna izkušnja. Tudi na stadionu je bilo noro. Tako v jutranjem kot popoldanskem delu atletskih tekmovanj je bil nabito poln, 80 tisoč ljudi,” se je razgovoril in razkril, da je v olimpijski vasi naletel tudi na zelo znan športni obraz.

“Na avtomobilček, ki je po vasi prevažal športnike, se je zraven mene usedel nemški košarkarski NBA zvezdnik Dennis Schröder. Malce sva poklepetala, pa tudi fotografirala sva se skupaj. Rekel je, da odhaja k družini. Bilo je ravno po porazu, ki ga je Nemčija doživela proti Franciji v polfinalu,” je z nami delil zanimivo anekdoto z novopečenim košarkarjem Golden State Warriors, ki je Nemce leta 2023 popeljal do naslova svetovnih prvakov in bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja.

Matic Ian Guček
Veselje po državnem rekordu v Rimu. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Vrhunec je finale v Rimu, ki ga nikoli ne bo pozabil

Ko smo ga povprašali, katerega trenutka iz lanskega leta se najraje spominja, je s prstom pokazal na finale evropskega prvenstva.

“Več vrhuncev je bilo, ampak če moram izbrati enega, bi rekel, da je to finale evropskega prvenstva. To je bil moj prvi finale velikih tekmovanj, ki ga ne bom pozabil nikoli. Res sem bil ponosen, da sem tekel v njem. Tudi dobro sem nastopil. Nepozabna izkušnja,” je podoživel trenutke s kultnega Olimpijskega stadiona v Rimu, na katerem je postal sedmi najhitrejši tekač na nizkih ovirah v Evropi.

“S tem finalnim nastopom sem zadovoljen. Ne zdi se mi, da bi lahko kaj obžaloval. Dobro sem začel, dobro sem končal. Medalja realno ni bila dosegljiva. Teči bi moral pod 48 sekundami. Morda bi lahko pristal na šestem, petem mestu, več pa ne. Nimam nobenih pripomb na ta tek,” je dodal.

Je že prišlo do velike spremembe?

Guček je lani napovedal tudi spremembo v tehniki teka in prehod na 13 namesto zdajšnjih 14 korakov v teku med ovirami, zato smo ga vprašali, ali sta se s trenerjem Kocuvanom tega v času priprav na novo sezono lotila?

Matic Ian Guček
FOTO: Aleš Fevžer.

“O tem sva se pogovarjala pred začetkom pripravljalnega obdobja in si rekla, da bova videla, kako bom treniral, potem pa se bova sproti odločila. Za zdaj odločitev še ni padla,” nam je odgovoril in v nadaljevanju pojasnil, kako zahtevna je ta velika sprememba.

“Precej. Morda je malce lažje kot takrat, ko greš s 15 na 14 korakov, saj na 14 korakih menjaš noge, pri 13 pa na oviro spet prihajaš z boljšo nogo. Moraš pa delati daljši korak, na kar se ni lahko navaditi. To ti mora priti v glavo, v kri. Potrebuješ veliko vaje, da postaneš samozavesten in se navadiš na daljši korak. Najtežje je za glavo,” je razložil.

Poškodba tetive je sanirana

Lansko leto je bilo res lepo, toda od preteklosti se, sploh v športu, ne živi. Pred vrati je že prihodnost in sezona 2025, na katero se naš sogovornik pripravlja od novembra.

“Po Parizu nisem več tekmoval, odšel sem na dopust, saj s trenerjem nisva želela, da se poškodba ponovi. Treniram v Celju, v tujino nisem odšel, saj zame zimska sezona ni preveč pomembna. S poletno je seveda drugače. Čakata me dva vrhunca. Mlajše člansko evropsko prvenstvo, potem pa svetovno prvenstvo v Tokiu. Pripravljam se predvsem na ti dve tekmi,” pravi Guček, ki bo pozimi tekmoval le za pokušino in verjetno nastopil na državnem prvenstvu, ki bo 22. in 23. februarja v Češči vasi.

Veselje po državnem rekordu na začetku sezone v Kranju. FOTO: Grega Valančič.

Tek pod 48 sekundami in finale v Tokiu?

In kaj od poletne sezone pričakuje? “Eden izmed ciljev bo tek pod 48 sekundami, ki je realno dosegljiv. Če bom tako hiter, bom na mlajše članskem evropskem prvenstvu med favoriti za zmago, v Tokiu pa … Bomo videli. Na olimpijskih igrah v Parizu je bilo za finale dovolj teči 48,34, tako da se lahko morda tudi na svetovnem prvenstvu uvrstim v finale,” je povedal mladinski svetovni podprvak iz leta 2022, ki je takrat podrl kar 42 let star državni rekord legendarnega Roka Kopitarja.

Če bi se na velikem atletskem vrhuncu letošnjega leta res uvrstil med najboljših osem, bi poskrbel za enega večjih podvigov slovenske atletike.

Evropsko prvenstvo do 23 let bo med 17. in 20. julijem v Bergnu na Norveškem, člansko svetovno prvenstvo pa med 13. in 21. septembrom v Tokiu na Japonskem, mimogrede.

Pred tem pa bo na sporedu še en dogodek, ki se ga mladi slovenski atlet zelo veseli – evropsko ekipno prvenstvo druge lige, ki bo 28. in 29. junija v Mariboru.

Maribora se zelo veseli, ta tekma lahko prinese veliko

“Na to tekmo komaj čakam, saj vedno rad tečem pred domačimi gledalci. Kaj šele na tako velikem tekmovanju, ki za slovensko atletiko pomeni veliko. Če bo dobro izpeljano – v kar verjamem, da bo – bi nam lahko to evropsko ekipno prvenstvo prineslo marsikaj. Zagotovo bi bila to tudi dobra popotnica za potencialna naslednja velika tekmovanja, ki bi jih Slovenija lahko gostila. Nastopa se res veselim, verjamem pa, da smo lahko uspešni tudi kot reprezentanca in se nam uspe uvrstiti v prvo ligo. Imamo res dobro reprezentanco,” se je glede težo pričakovanega tekmovanja razgovoril dragulj slovenske atletike.

Karsten Warholm je svetovni rekorder, olimpijski, trikratni svetovni in trikratni evropski prvak. FOTO: Profimedia.

Na tej tekmi se bo morda pomeril tudi s svojim vzornikom, svetovnim rekorderjem v teku na 400 metrov z ovirami Karstenom Warholmom, če se bo norveški zvezdnik odločil, da pomaga reprezentanci Norveške. Ta je namreč ena izmed tekmic, prek katere se bo skušala Slovenija prvič v zgodovini uvrstiti v elitni razred evropske reprezentančne atletike.

Naj se oboje uresniči in na mariborski stadion Poljane pride eden največjih zvezdnikov evropske atletike, ki bi bil prav gotovo magnet za gledalce, ti pa naj se potem na največjem atletskem dogodku na slovenskih tleh veselijo največjega ekipnega uspeha slovenske atletike v zgodovini …

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje