Za Maticem Ianom Gučkom, enim najbolj nadarjenih atletov v slovenski zgodovini, je nova sijajna sezona, v kateri pa ni dosegel vsega, kar si je želel. Misija 47 je še vedno v polnem teku. Jo bo dokončal prihodnje leto?
“Sezona je bila zame res dobra. Bila je kar zanimiva. Začel sem s tretjim mestom na mitingu diamantne lige v Dohi, potem pa sem se takoj na naslednji tekmi poškodoval in bil odsoten mesec in pol. Tisto je bilo res težko obdobje, ampak sva s trenerjem očitno naredila vse prav in sem se vrnil na najvišjo raven. Takoj sem odtekel državni rekord in ga potem še popravil. Pika na i je bil polfinale na svetovnem prvenstvu v Tokiu. Res sem zadovoljen s sezono, ampak vedno je lahko bolje,” nam je prejšnji teden na prireditvi za najboljšega atleta leta v domačem Celju povedal Matic Ian Guček.
Nova medalja z velikega tekmovanja, nov rekord
Mladi Celjan je v prejšnji sezoni kljub težavam s poškodbo spet premaknil slovenski mejnik na 400 metrov z ovirami, ki je — preden ga je leta 2022 ob naslovu mladinskega svetovnega podprvaka vzel iz rok legendarnega Roka Kopitarja (49,11) — zdržal kar 42 let.
Najprej je svoj državni rekord na evropskem prvenstvu do 23 let, na katerem je v najhitrejšem finalu v zgodovini tekmovanja osvojil bronasto medaljo, izenačil, ko je tekel 48,34, potem pa ga ob zmagi na močnem mitingu v Banski Bistrici premaknil na 48,25.

Za to, da v prvem teku ni dal vse do sebe, mu ni žal
Na svetovno prvenstvo v Tokiu je odpotoval z željo, da postane šele 20. Evropejec v zgodovini, ki bo 400 metrov z ovirami pretekel pod 48 sekundami, in bil prepričan, da mu lahko uspe. V kvalifikacijah je tekel 48,92, a – ko je videl, da si je napredovanje v polfinale zagotovil – je v finišu povsem popustil in zavoljo slabšega rezultata v polfinalu dobil zelo neugodno, drugo stezo. Tam hitreje od 48,51 ni šlo; zasedel je končno 14. mesto.
“Ne bi rekel, da mi je žal, ker v kvalifikacijah nisem šel na polno. Tudi v kvalifikacijah sem imel namreč slabo, še bolj neugodno stezo. Na prvi stezi ne bi mogel teči precej bolje od tega, kot sem. Morda 48,5, hitreje verjetno ne. Je pa res, da bi imel ob boljšem rezultatu verjetno bolj ugodno stezo v polfinalu. Če bi tekel 20 stotink hitreje, bi bil skupno nekje 21., 22. in bi dobil sedmo ali tretjo stezo, ampak na to ne gledam na tak način. To je zame nova izkušnja. Vseeno sem dosegel kar dober rezultat, tako da sem zadovoljen,” nam je odgovoril, ko smo ga pobarali o tem, o čemer smo se na prireditvi pogovarjali tudi z njegovim trenerjem Mirom Kocuvanom.

Od tekem na najvišji ravni se veliko naučiš
Ne bo pa leta 2025 pomnil samo po omenjenih rekordih in uspehih, ampak tudi po tem, da je letos prvič stal na stopničkah v diamantni ligi. Ne enkrat, ampak kar dvakrat. Tretji je bil v Dohi in Lozani.
“Tudi nastopi na najmočnejših mitingih so zelo dobra izkušnja. Pozna se, da gre za najvišjo raven. Mitingi z zlato značko in diamantne lige so res dobri. Konkurenca je velika, pridejo najboljši na svetu. Drugače je, ko tekmuješ z njimi. Veliko se naučiš,” je povedal o nastopanju na najvišji ravni enodnevnih mitingov.

Ne samo na Birmingham, cilja tudi na ultimativno SP
Dovolj o letošnjem letu — kakšne načrte ima z letom, ki prihaja?
“V dvorani ne bom tekmoval, to obdobje bom raje izkoristil za treninge. To se mi zdi bolj pomembno. Prvi cilj poletne sezone bosta evropsko prvenstvo v Birminghamu in ultimativno svetovno prvenstvo v Budimpešti. Tja se želim uvrstiti. Imam dobre možnosti. Motiviran sem, kaj bo prinesla sezona, bomo pa videli,” je razkril visoke cilje tekač, ki se bo za nastop na premiernem spektakularnem tekmovanju na Madžarskem moral izboriti za eno od preostalih 15 mest. Enega ima že zagotovljenega olimpijski in svetovni prvak, Američan Rai Benjamin.
“Seveda, tudi tek pod 48 sekundami je eden izmed ciljev”
Ne samo ultimatovno svetovno prvenstvo, enega največjih ciljev v prihodnjem letu Guček vidi tudi v misiji 47 — torej teku pod 48 sekundami.
“Seveda, tudi to je eden izmed ciljev, ampak bolj kot s časi se obremenjujem s tem, kaj lahko v svojem teku še izboljšam. Če mi to uspe, bo tako želena številka 47 prišla sama od sebe,” je hladnokrvno odgovoril eden najbolj nadarjenih atletov v zgodovini slovenske atletike.

Jasno je, kaj prinaša tek pod 48 sekundami
Če bo ta cilj izpolnil, je jasno, da bo na avgustovskem evropskem prvenstvu v Birminghamu eden od kandidatov za medaljo.
“Če pogledamo v zgodovino evropskih prvenstev, hitro vidimo, kaj tek pod 48 sekundami v finalu pomeni. Je pa konkurenca vedno boljša, tako da tudi tak rezultat ne zagotavlja medalje, te pa zagotovo popelje blizu nje,” je pogovor sklenil Guček.
V skoraj sto letih pod 48 sekundami le deveterica
V zadnjem finalu evropskih prvenstev lani v Rimu je tekel 48,87 in bil sedmi. To je bil najhitrejši finale v skoraj stoletni zgodovini tekmovanja, v katerem so kar trije atleti tekli pod 48 sekundami.
Pred tem se je pod tem mejnikom v finalih evropskih prvenstev teklo le šest tekačev.
Le enkrat, leta 2018, se je zgodilo, da je to uspelo več kot enemu. Odgovor na vprašanje, kaj bi pomenil tek pod 48 sekundami v birminghamskem finalu, je torej na dlani …
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal





Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!