Ponosno slovo najhitrejše Slovenke. “Prvič sem bila zraven kot mama”

Atletika 22. Mar 202516:00 1 komentar
Maja Mihalinec Zidar še ne ve, ali bo atletiki dokončno pomahala v slovo. FOTO: Guliverimages.

Najhitrejša Slovenka zadnjega desetletja Maja Mihalinec Zidar je bila razočarana nad rezultatom, a kljub temu zadovoljna z nastopom na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Nanjingu, ki bi prav lahko bilo zadnje od številnih, na katerih je bila. Odgovora na vprašanje, ali bo pred poletjem končala kariero, še nima.

“Z nastopom nisem tako razočarana, kot sem z rezultatom, če se to zdi smiselno. Ne zdi se mi, da bi naredila kakšno napako, ki bi odražala rezultat. Ta je posledica naporne poti, velike časovne razlike. Dejstvo je, da smo sem prišli slabe tri dni pred tekmo. To je bilo to, česar je bilo moje telo sposobno pokazati,” je dejala Maja Mihalinec Zidar o kvalifikacijskem nastopu, v katerem je z rezultatom 7,40 precej zaostala za svojim izidom sezone 7,27, s katerim je pred dvema tednoma navdušila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu.

“Startala sem dobro, prvo polovico sem držala stik z vodilnimi, potem pa nisem uspela razviti koraka, kar bi me pripeljalo do maksimalne hitrosti, ampak je ta začela padati. Videlo se je, da sem v zadnjih metrih na žalost največ izgubila,” nam je še povedala o svojem edinem teku na letošnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu, na katerem je izpadla v kvalifikacijah in zasedla končno 32. mesto med 41 nastopajočimi.

Med kvalifikacijskim tekom v Nanjingu. FOTO: Profimedia.

Prvo svetovno prvenstvo, odkar je rodila

“Nanjinga se tako po izkušnji kot tudi po rezultatu ne bom pogosto spominjala, ko bom po karieri naštevala svoje največje uspehe, je pa po drugi strani res, da je bilo to moje prvo svetovno prvenstvo po porodu, kar pa je prav tako svojevrsten dosežek, na katerega sem lahko ponosna,” je nadaljevala 35-letna supermamica, ki se je manj kot tri leta po porodu vrnila na vrhunsko raven.

Potem ko je lani zaradi poškodbe ostala brez evropskega prvenstva na prostem v Rimu, se je letos vrnila na velika tekmovanja in tekla tako na evropskem kot svetovnem dvoranskem prvenstvu.

“Z zimsko sezono sem zadovoljna. Rezultat 7,27 je odličen, samo šest stotink od osebnega rekorda. To je nekaj, kar sem po večini treningov pričakovala. Želela bi si, da bi mi ta rezultat uspelo odteči večkrat, ampak na žalost na več tekmah nisem bila stoodstotna, tako da se moram zadovoljiti, da sem na eni tekmi, na evropskem prvenstvu, pokazala formo, ki je dobra,” je povedala o dvoranski sezoni 2025, ki je bila zelo specifična.

Utrinek z olimpijskih iger v Tokiu leta 2021. FOTO: Aleš Fevžer.

Odločitve še ni sprejela, družina je na prvem mestu

V zadnjem času je že večkrat dala vedeti, da počasi zaključuje športno pot, a končne odločitve glede tega še ni sprejela.

“Še vedno ostajam pri enakem odgovoru – ne vem. Čez noč zagotovo ne bom prenehala tekmovati. Je pa dejstvo, da sem se odločila tudi za drugo kariero. Dobila sem službo, v kateri uživam, v njej želim nadaljevati. Če mi bo uspelo ob polnem delovniku do neke mere vzdrževati atletske treninge, bomo videli. V tem primeru se morda še odločim za kako tekmovanje, ampak … Kot sem že večkrat rekla, te odločitve ne bom sprejemala sama. Malo moram še razčistiti svoje želje, ambicije in prioritete, potem pa se pogovoriti še z družino, ki je na prvem mestu. Oni so tisti, ki se morajo zaradi moje kariere že dolga leta precej odrekati. Bomo videli …” se je razgovorila brez dvoma najboljša slovenska sprinterka zadnjega obdobja, za katero je bogata kariera.

V njej poleg številnih drugih odličnih dosežkov, ki so ji uspevali v tekih na 60, 100 in 200 metrov, najdemo dva nastopa na olimpijskih igrah, tri na svetovnih prvenstvih in dva na evropskih prvenstvih na prostem, pa tudi dve udeležbi na dvoranskih svetovnih in štiri na dvoranskih evropskih prvenstvih, na katerih je dvakrat tekla tudi v finalih. Leta 2019 je bila v teku na 60 metrov šesta, leta 2021 pa celo peta.

Fotografija z dvoranskega svetovnega prvenstva 2019. FOTO: Profimedia.

Najbolj je ponosna na Glasgow in Torun

“Najlepše spomine imam, kar se tiče dvoranskih tekmovanj, na Glasgow in Torun. Med tema dvema bi se težko odločila. Seveda tudi zaradi dobrih uvrstitev, obakrat sem tekla v finalu. Predvsem pa zato, ker sem te rezultate odtekla v okoliščinah, v katerih takšnih dosežkov od mene nihče ni pričakoval. Obakrat sem se vračala po poškodbi. Predvsem v Glasgowu. To je en tak poseben uspeh, ki si ga bom zagotovo najbolj zapomnila. To je bila tudi sezona, ki se je potem nadaljevala z 12. mestom na svetovnem prvenstvu na prostem v Dohi na 200 metrov, prvim tekom pod 23 sekundami, zmago na evropskih igrah, zmago na vojaških igrah …” je zaključila gostobesedna dolgoletna slovenska reprezentantka, ki v zadnjem času uspešno krmari med vrhunsko atletiko, materinstvom in službo v ekipi za odnose z javnostmi pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje