Najstarejši narod na svetu, starostnikov pa od nikoder

FOTO: Profimedia.

Dnevnik iz Tokia. Tokrat o prazniku, na katerega v Sloveniji verjetno nismo niti pomislili, starostni strukturi Japonske in odnosu do starejših, ki ga imajo tam.

Danes so, čeprav je ponedeljek, v Tokiu šole, večina podjetij in uradov zaprtih (trgovine, restavracije in javni prevoz delajo normalno). Ljudje imajo dela prost dan.

Na Japonskem imajo namreč državni praznik – dan spoštovanja starejših. Obeležujejo ga že od leta 1966. Sprva je bil fiksno 15. septembra, od leta 2003 pa ga imajo vsak tretji ponedeljek v septembru, saj želijo ljudem privoščiti podaljšan konec tedna.

Japonci na ta dan častijo starejše, jih obiskujejo, obdarujejo, organizirajo dogodke zanje v skupnostih, pripravljajo raznorazne dogodke, mediji objavljajo zanimive prispevke o najstarejših Japoncih in njihovih življenjskih zgodbah …

Na Japonskem, kjer imajo največ stoletnikov na svetu, imajo do starostnikov precej drugačen odnos kot pri nas in marsikje drugje. Medtem ko so starejši po večini sveta postavljeni na rob družbe, jih na Japonskem vidijo kot nosilce vrednot, kulture in identitete naroda. Kot stebre skupnosti.

Za to obstaja več razlogov. Prvi so kulturni in zgodovinski. Filozofija konfucijanstva uči, da sta modrost in starost temelja družbe. Mlade uči spoštovanja do staršev in starih staršev. Budizem in šintoizem, ki sta na Japonskem prevladujoči religiji oziroma filozofiji, pa učita o ciklu življenja, vrednosti izkušenj, starostnike pa vidita kot most med živimi in duhovnim svetom.

Še en razlog tiči v tem, da je bila Japonska v preteklosti izrazito agrarna družba, zato so bili starejši nosilci znanja o pridelavi, zdravljenju in običajih. Kot taki so bili zelo pomembni za preživetje skupnosti.

Zelo velik prispevek k spoštovanju starostnikov v deželi vzhajajočega sonca pa ima tudi sama struktura prebivalstva.

Japonska ima trenutno najvišjo povprečno starost prebivalstva med vsemi državami na svetu – letos je ta 49,5 leta (v Sloveniji 45,9), po podatkih, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve in komunikacije na Japonskem objavilo v nedeljo, pa je letos dosegla rekordno število prebivalcev, starih 65 let ali več.

Takšne starosti je skoraj tretjina prebivalstva (29,4 odstotka). Za primerjavo – v Evropski uniji ta delež znaša 17 odstotkov.

Japonsko prebivalstvo se rapidno stara, po ocenah nacionalnega inštituta za statistiko naj bi ta odstotek do leta 2040 narasel do številke 35.

O visokem številu starostnikov na Japonskem sem pred potjo v Tokio prebiral in poslušal tudi sam, potem pa doživel presenečenje. Na ulici komajda srečam kakšnega starostnika. Zakaj? Ko sem se malo poglobil v to vprašanje, sem hitro dobil odgovor.

37-milijonski Tokio, ki ima v povprečju nekoliko mlajšo populacijo od preostanka države, spada med najbolj urbana mesta na svetu, mnogi starejši pa raje živijo v mirnejših predmestjih ali na podeželju. V živahnem centru in ob kulturnih znamenitostih, kjer se povečini gibljemo turisti, izrazito prevladujejo mladi.

Mesto ima sicer odličen javni prevoz, enega najboljših, a tudi najbolj obljudenih na svetu, zato je za starejše gibanje v taki gneči, v kateri vse poteka hitro, naporno, stresno in tudi nevarno. Starejši se povečini raje zadržujejo v okolici svojih domov v manjših lokalnih četrtih, v katerih je za njih dobro poskrbljeno.

Če že kdo zaide v hektičen tokijski javni promet, pa brez skrbi. Mlajši mu ekspresno odstopijo sedež in priskočijo na pomoč. To sem v Tokiu večkrat videl tudi na lastne oči.

Najstarejši narod na svetu, starostnikov pa od nikoder

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Najbolj brano - Atletika