Največji atletski osmoljenec, ki je presegel Usaina Bolta

Atletika 8. Maj 20255:00 1 komentar
Akani Simbine. Foto: Profimedia.

Akani Simbine je letos postal prvi sprinter, ki je 100 metrov pod desetimi sekundami pretekel enajsto leto v nizu. Kdo je ta tihi Južnoafričan in zakaj se ga je v zadnjih letih prijel vzdevek največjega osmoljenca svetovne atletike?

Akani Simbine je v prvem letošnjem nastopu sredi aprila v Gabroneju kljub močnemu vetru v prsi (-1,4 m/s) 100 metrov pretekel v času 9,90 in postavil še vedno najboljši izid sezone na svetu.

31-letni sprinter je v glavnem mestu Bocvane poskrbel za še en precej večji podvig. Uspelo mu je nekaj, česar ni zmogel niti veliki Usain Bolt, svetovni rekorder in trikratni olimpijski prvak – še enajsto sezono v nizu je 100 metrov pretekel pod desetimi sekundami.

Južnoafričan, ki je letos še nepremagljiv, se je pod to mejo v naslednjih tednih spustil še dvakrat, ob zmagah na uvodnih mitingih diamantne lige v Xiamenu (9,99) in Šanghaju (9,98).

Rekorderji po številu sezon pod 10 sekundami:

11 – Akani Simbine (Južnoafriška republika)
10 – Usain Bolt (Jamajka)
9 – Asafa Powell (Jamajka)
8 – Maurice Greene (ZDA)

Prve posamične medalje se je dokopal šele letos

“Zaenkrat mi gre res dobro. To je posledica dobre dvoranske sezone, ki je za mano. Letos sem se sploh prvič odločil, da bom tekmoval tudi pozimi in očitno zadel v polno,” po dobrem začetku sezone pravi Simbine, ki je pozimi premaknil še en mejnik.

Čeprav velja za morda najbolj konsistentnega atleta v zgodovini sprinta, je prvo individualno medaljo z velikih tekmovanj osvojil šele marca letos, ko je bil na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu tretji v teku na 60 metrov.

Simbine namreč že nekaj let velja za največjega osmoljenca svetovne atletike, saj je njegov niz nastopov na največjih tekmovanjih, na katerih je medaljo zgrešil za las, res neverjeten.

V Parizu je za tretjeuvrščenim Kennyjem Bednarekom zaostal za vsega stotinko. Foto: Profimedia.

Kar šestkrat za las ostal brez medalje

Ne verjamete? Na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016 je bil v teku na 100 metrov peti, v Tokiu 2021 in v Parizu, kjer ga je od medalje ločila le stotinka, pa četrti.

To pa še ni vse. Veliko smole je imel tudi na svetovnih prvenstvih. Leta 2017 v Londonu je bil peti, v Dohi 2019 četrti in na svetovnem prvenstvu v Oregonu 2022 spet peti.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu, v Budimpešti pred dvema letoma, se je njegov lov na medaljo končal po diskvalifikaciji v polfinalu …

“Vem, da me imajo mnogi za velikega osmoljenca, a se imam sam raje za človeka, ki se nikoli ne preda in vztraja pri tem, da bi bil najboljši. Tudi družina mi vseskozi govori, da ne smem biti razočaran, če sem četrti najhitrejši človek na svetu, ampak sem na to lahko zgolj ponosen. Mislim, da imajo prav,” o tem pove danes, a ni bilo vedno tako.

Za hrbtom olimpijskega prvaka iz Tokia Marcella Jacobsa. Foto: Profimedia.

Po Tokiu je padel v depresijo

Po olimpijskih igrah 2021 in četrtem mestu v Tokiu je bilo razočaranje tako veliko, da bi skoraj obupal.

“Takrat sem za medaljo naredil res vse. Trdo sem treniral in pazil na res vsako malenkost. Za uspeh sem žrtvoval tudi čas z mojo družino in naredil vse, da bi prišel do medalje, a mi ni uspelo. Ko sem prišel domov, sem izgubil smisel življenja. Zaprl sem se v svojo sobo in več kot teden nisem prišel iz nje, dokler mama ni prižgala alarma in me prisilila v to, da poiščem strokovno pomoč,” se spominja Akani, ki je mamo poslušal. Obiskal je psihiatra in hitro dobil diagnozo – depresija.

“Takrat sem prišel do točke, ko sem si rekel, da se moram spraviti k sebi. Delal sem na sebi in na novo zaživel. Zdaj se z atletiko spet ukvarjam zato, ker v njej uživam, in ne zato, ker bi se moral. Svobodno tečem. Spet se počutim kot otrok, ki teče iz zabave. Ko se ne izide tako, kot si želim, to sprejmem. Večkrat sem dokazal, da spadam med najboljše na svetu. Ne potrebujem medalje, da bi dobil potrditev za to,” ugotavlja atlet, ki je z osebnim rekordom 9,82 v finalu lanskoletnih olimpijskih iger postal tretji najhitrejši Afričan v zgodovini, v Parizu pa prišel tudi do tako želene prve medalje z največjih tekmovanj. Južnoafriški reprezentanci je pomagal do drugega mesta v štafeti 4×100 metrov.

Najhitrejši Afričani v zgodovini:

9,77 – Ferdinand Omnyala (Kenija), 18. september 2021
9,82 – Akani Simbine (Južnoafriška republika), 4. avgust 2024
9,85 – Olusoji Fasuba (Nigerija), 12. maj 2006
9,86 – Frank Fredericks (Namibija), 3. julij 1996; Divine Oduduru (Niegerija), 7. junij 2019; Benjamin Richardson (Južnoafriška republika), 14. julij 2024; Letsile Tebogo (Bocvana), 4. avgust 2024

V družbi Letsileja Teboga. Foto: Profimedia.

“Skupaj s še nekaterimi sprinterji dokazujemo, da Afričani nismo samo odlični tekači, ampak tudi sprinterji. Vesel sem, ker smo navdih za otroke in generacije, ki prihajajo za nami. Ferdinand Omanyala je za afriški sprint naredil ogromno, zdaj čudovite stvari počne Letsile Tebogo,” pravi Simbine in priznava, da se med njim in Letsilejem Tebogom rojeva zanimivo rivalstvo.

“Da, res je. Postala sva velika tekmeca, a zgolj na stezi. To je prijateljsko rivalstvo. Vsak želi biti najboljši, a na koncu dne sva lahko oba ponosna. To, kar počne Letsile, je izjemno. Zelo mu privoščim,” je povedal o prvemu Afričanu, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo v sprintu in bil lani celo izbran za najboljšega atleta na svetu.

Žal njunega novega obračuna ta konec tedna – potem ko je Tebogo nenadejano odpovedal nastop na štafetnem svetovnem prvenstvu v Guangzhouju na Kitajskem, kjer bo Simbine z Južnoafriško štafeto skušal priti do nove medalje – ne bomo videli.

Foto: Profimedia.

Atipičen sprinter – tih in skromen fant

Simbine, velik nogometni navdušenec in navijač londonskega Chelseaja, je — kot je mogoče razbrati iz nekaterih njegovih izjav — v nasprotju z mnogimi sprinterji, zlasti Američani, izjemno skromen in tih fant.

“Nisem provokator in zbadljivec, kot so mnogi drugi sprinterji. Nič nimam proti njim. Ko jih spremljam, je zabavno, ampak sem drugačen. Če bi bil tak, to ne bi bil jaz. Spoštujem vse sotekmovalce, prej kot z besedami pa rad govorim na stezi,” je pojasnil atlet, ki po odličnem začetku sezone spada med favorite za medaljo na velikem vrhuncu atletskega leta 2025 – septembrskem svetovnem prvenstvu v Tokiu.

Foto: Profimedia.

Na Japonskem do prve velike medalje?

Bo na Japonskem prišel do prve posamične medalje z velikih tekmovanj na prostem?

“Res je, sezono sem začel zelo dobro. Verjamem, da bom tako tudi nadaljeval, se pa z medaljo ne obremenjujem več tako, kot sem se nekoč. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,” je povedal in dodal, da utegne v atletiki vztrajati vsaj do leta 2028 in v Los Angelesu napadati novo olimpijsko medaljo.

“Da, takšen je cilj, ampak veliko bo seveda odvisno od zdravja in poškodb. Bomo videli, kaj bo povedalo moje telo. Če mi bo dovolilo, bom zagotovo zraven,” pravi eden najbolj simpatičnih likov iz atletskega sveta, ki je v zadnjem letu dokončno stopil iz sence in dokazal, da lahko priteče tudi do stopničk. Kje se bo ustavil?

Najboljši izidi sezone Akanija Simbineja:

2025: 9,90.
2024: 9,82.
2023: 9,92.
2022: 9,97.
2021: 9,84.
2020: 9,91.
2019: 9,92.
2018: 9,93.
2017: 9,92.
2016: 9,89.
2015: 9,97.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje