Matic Ian Guček je na svetovnem prvenstvu v Tokiu pričakovano napredoval v polfinale teka na 400 metrov z ovirami, za polfinale pa napoveduje napad na mejnik, ki je do zdaj uspel le redkim.
Matic Ian Guček je v svoji kvalifikacijski skupini tekel 48,92 in zasedel četrto mesto. Toda rezultat bi bil lahko še precej boljši, če v zadnjih metrih – ko je videl, da bo izpolnil cilj – ne bi popustil, saj je bilo četrto mesto dovolj za neposredno uvrstitev v polfinale.
“Po zadnji oviri sem videl, da sem četrti. Nisem čutil petega in šestega za mano. Pogledal sem naokoli in videl, da sem na sigurnem mestu, tako da sem popustil in se neposredno kvalificiral v polfinale, kar je bil glavni cilj. Na to sem ponosen, saj je bil to eden izmed ciljev na tem prvenstvu,” je pojasnil z 21 leti najmlajši član slovenske reprezentance.
“Kontroliral sem tekmo, saj je bilo pomembno, da ohranim moči, ampak v polfinalu za kaj takega ne bo prostora. Tam bo šlo na polno, za to sem pripravljen,” je dejal in napovedal, da bo v polfinalu napadel velik mejnik – tek pod 48 sekundami.

Kaj takega ni uspelo veliko atletom
Da orišemo kontekst, kako velik podvig bi bil to – rekord legendarnega Roka Kopitarja 49,11, ki ga je Guček medtem že večkrat popravil, je trajal kar 42 let. Nov pa bi bil za več kot sekundo hitrejši.
“To ni uspelo veliko atletom, tako da tek pod 48 sekundami zagotovo ni samoumeven, se mi pa zdi idealen trenutek, da mi to uspe v polfinalu. Steza v Tokiu je hitra, čeprav tega na neugodni prvi stezi tokrat nisem mogel zares izkoristiti. Verjamem, da bom v polfinalu dobil ugodnejšo stezo, kar bi bila zagotovo voda na moj mlin,” je nadaljeval mladi Celjan.

Ta izid je še vsakič pomenil finale
“Še vsakič je na svetovnih prvenstvih tak rezultat pomenil finale,” je še povedal Guček, ki je lani že nastopil v finalu evropskega prvenstva v Rimu, če bi to ponovil v Tokiu, pa bi bil to še veliko, veliko večji uspeh.
Pravi, da je poškodba, s katero se je ubadal v prvi polovici sezone, preteklost, počuti pa se odlično.
“Treningi so bili zelo dobri. Mislim, da sem zelo dobro pripravljen in to želim tudi dokazati,” je prikimal mladi atlet, ki je letos osvojil bronasto medaljo v najhitrejšem finalu v zgodovini evropskih prvenstev do 23 let, pred tremi leti pa postal mladinski svetovni podprvak.

Soba, v kateri bosta padla dva slovenska rekorda?
Nekaj besed je namenil še vzdušju na Nacionalnem stadionu v Tokiu, ki je tudi danes skorajda poln.
“Užival sem. Ni veliko priložnosti teči na tako velikih tekmah, pred toliko navijači. Kvalifikacije smo imeli v popoldanskem delu, kar ni pogosto. Popoldne je stadion vedno poln. Ko je tako, je povsem drugače teči,” je govoril Guček, ki je v reprezentančnem hotelu v sobi skupaj z Rokom Ferlanom.
Ta je včeraj navdušil z uvrstitvijo v polfinale teka na 400 metrov brez ovir in napovedal, da bo v jutrišnjem teku skušal popraviti slovenski rekord.
Če bi mu to uspelo, dan za tem pa bi ga “posnemal” Guček, bi spet lahko pisali o sobi, ki bo spremenila zgodovino slovenske atletike. Samo še številko sobe moramo izvedeti.
“Joj, ne vem. Vem samo, da so štiri številke,” se je ob koncu pogovora s slovenskimi novinarji zasmejal atlet, ki predstavlja svetlo sedanjost in prihodnost slovenske atletike.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal



Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!