Anej Čurin Prapotnik je ta teden z odličnim rezultatom v šprintu na 100 metrov nase opozoril širšo slovensko športno javnost. Kdo je ta super nadarjeni šprinter in kaj od njega lahko v prihodnosti pričakujemo?
Ob času 10,29, ki je uspel zmagovalcu v teku na 100 metrov na torkovem prvem mitingu slovenske atletske lige na Ptuju, je marsikdo zastrigel z ušesi. Sploh po tem, ko je izvedel, da je zmagovalec Slovenec, navdušil pa je ravno na dan, ko je izstopil iz najstniških let. V torek je namreč dopolnil 20 let. Nova zvezda slovenske atletike v nastajanju?
“Nad rezultatom nisem presenečen. Po pravici povedano, sem mislil, da bom tako hitro tekel že prej, ampak se ni poklopilo. Ne z vremenom, ne z vetrom. Zdaj se končno je in rezultat je tu,” nam je povedal Anej Čurin Prapotnik in dodal, da njegov tek kljub odličnemu rezultatu ni bil idealen.
“Ne, še marsikaj bi lahko bilo bolje. Je še veliko rezerv. Predvsem na sredini teka in v drugi polovici,” je pojasnil mladi, 176 centimetrov visoki šprinter, ki se je s tem odličnim rezultatom razvrstil na četrto mesto najboljših rezultatov v zgodovini slovenskega šprinta na 100 metrov. Vsi trije, ki so pred njim, so do osebnih rekordov prišli nekaj let starejši.
“Sploh nisem vedel, da je to četrti izid v zgodovini. Bil sem kar malce presenečen,” je o tem povedal trenutno najhitrejši Slovenec.
Vemo, kdo je najhitrejši v zgodovini. Dolgoletni zvezdnik slovenske atletike Matic Osovnikar, finalist svetovnega prvenstva na prostem in bronast z evropskega prvenstva, ki je najhitreje tekel 10,13.
“Njemu so res uspevali neverjetni rezultati, a mislim, da bi se mu lahko približal. Predvsem njegovemu osebnemu rekordu 10,13 in morda še kaj dodati,” je samozavestno odvrnil mladi član atletskega kluba Ptuj.
Trenira ga nekdanji trener svetovnega prvaka
Trenira pod vodstvom Gorazda Rajharja. Trenerja, ki je na poti do vrha pomagal svetovnemu prvaku v metu diska Kristjanu Čehu. Preden je ta začel trenirati pod vodstvom Estonca Gerda Kanterja.
Zanimivo, strokovnjak za mete, ki zdaj bdi nad kariero šprinterja. Kako?
“Tudi on se še uči, tako kot jaz. Skupaj ugotavljava nove stvari. Sam veliko spremljam, kako trenirajo nekateri šprinterji, ki so že na vrhu. Veliko pozornosti temu, kako treniram in kako se moje telo odziva, seveda daje tudi on,” je sodelovanje, ki očitno že rojeva plodove, pojasnil Čurin Prapotnik.
Za letos imata že natančno izdelane načrte. Želita si, da bi bil najhitrejši v času evropskega prvenstva do 23 let, ki bo čez mesec dni na Finskem.
“Seveda upam, da bi prišel najvišje in dosegel dober rezultat. Predvsem pa si želim, da bi tekel dobro. Kako hitro, pa še ne upam napovedati. Upam, da čim hitreje,” je povedal mladi šprinter.
Talenta za šprint v družini očitno ne manjka
Atletiki se je povsem posvetil šele v zadnjem letu. “Treniral sem vsak dan, štiri dni v tednu dvakrat na dan. To se odraža tudi na rezultatih,” je priznal in dodal, da po tem, ko je opustil študij mehatronike na Ptuju, v tem šolskem letu pavzira. V prihodnosti namerava študirati fizioterapijo. “Letos sem s štiriurnim delovnim časom delal v domačem podjetju, ob tem pa treniral,” je povedal.
Prihaja iz Gorišnice, majhnega kraja na Štajerskem. “Do stadiona imam 15 minut vožnje. V treningih atletike uživam. Najprej sem devet let v osnovni šoli igral nogomet. Bil sem med hitrejšimi, zato sem se udeležil tudi šolskih atletskih tekmovanj. Zadnje leto, v devetem razredu, sem bil tretji na državnem prvenstvu v teku na 60 metrov in se odločil, da bom poskusil z atletiko,” je opisal začetek svoje atletske poti, na kateri je hitro ugotovil, da je zelo nadarjen za šprint.
“Starša nista bila atleta, sta pa bila oba zelo hitra, tako vsaj pravita. Oče je igral nogomet. Oba me pri atletiki zelo podpirata,” je Čurin Prapotnik odgovoril, ko smo ga povprašali o družini, v kateri se očitno skrivajo zelo hitri geni. Zelo nadarjena je namreč tudi njegova šest let mlajša sestra Ana Čurin Prapotnik, ki je v mlajših starostnih kategorijah že osvajala naslove državne prvakinje.
Drzne sanje vsakega šprinterja
In do kam meni, da lahko v najkrajši in najbolj atraktivni atletski disciplini v naslednjem desetletju pride sam?
“Mislim, da se lahko približam meji desetih sekund. Bomo videli, kam me bo popeljalo,” je za konec pogovora začrtal cilj, o katerem sanja vsak šprinter.
Drzna, a pravilna drža, ki jo je, če nekoč res želiš biti na vrhu, treba imeti. Srečno!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!