Alison dos Santos je kot otrok doživel hudo nesrečo, ki je v njegovem življenju pustila globoko sled, a se s pomočjo atletike vrnil v normalno življenje in postal eden najboljših na svetu. Spoznajte zgodbo o 24-letnem Brazilcu, ki že nekaj let navdušuje v teku na 400 metrov z ovirami.
Grand Slam Track, novo revolucionarno atletsko tekmovanje, ki ga je v svet spravil legendarni Michael Johnson, ima po uvodnih dveh dejanjih v Kingstonu in Miamiju pet zmagovalcev, ki so bili najboljši na obeh mitingih in s tem v žep pospravili dvakrat po sto tisoč ameriških dolarjev. Trije so takšni, ki so tako na Jamajki kot na Floridi zmagali z maksimalnim številom točk.
Eden od njih je Alison dos Santos, ki je bil stoodstoten v kategoriji moških dolgih ovir, v kateri se atleti merijo v teku na 400 metrov z ovirami in brez. Brazilec je že nekaj pomemben akter teka na 400 metrov z ovirami, ki je ena zanimivejših disciplin moške atletike tega desetletja.
Nenazadnje smo v finalu olimpijskih iger v Tokiu leta 2021 videli eno najbolj nepozabnih predstav v zgodovini atletike, v kateri sta tako norveški zmagovalec Karsten Warholm (45,94) kot drugouvrščeni Američan Rai Benjamin (46,17) tekla več kot pol sekunde hitreje od prejšnjega svetovnega rekorda (46,70) in osupnila svet.

Finale svetovnega prvenstva, po katerem je postal slaven
Tretji na večni lestvici najboljših rezultatov v zgodovini je glavni junak tokratne zgodbe, ki je leta 2022 v finalu svetovnega prvenstva v Eugenu tekel 46,17, ob zmagi popravil rekord prvenstev in postal prvi Brazilec z zlato medaljo z atletskih svetovnih prvenstev. Po tem dosežku se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Postal je brazilski nacionalni junak.
“Ljudje na ulicah so me začeli prepoznavati in me vlekli za rokav. Takšne ljubezni nisem pričakoval. Moram priznati, da mi godi. Rojaki mi dajejo moč. Trudim se tudi in predvsem zaradi njih,” se je spomnil uspeha kariere, po katerem je pokal od samozavesti. Toda vedno ni bilo tako.

Babica ga je kot dojenčka ponesreči polila z vrelim oljem
Tragična nezgoda, ki jo je doživel kot dojenček, je namreč močno omajala njegovo samopodobo v otroštvu.
Ko je bil star vsega deset mesecev, ga je babica, pri kateri je živel, ponesreči polila z loncem vročega olja, zaradi česar je po glavi, ramenih in rokah dobil opekline tretje stopnje, v bolnišnici pa preživel naslednje štiri mesece.
Fizične rane so ostale do danes, psihičnih pa ni več.
“Kot otrok sem imel veliko travm, atletika pa me je spremenila in mi pomagala, da sem se začel sprejemati takšnega, kot sem. To so bitke, ki sem jih dobil,” pove danes, ko je star 24 let in spada med najboljše atlete na svetu.

Vzdevek je dobil po liku iz risank Warner Bros
Odraščal je v revni družini v majhnem mestecu s približno 50 tisoč prebivalci Sao Joaquim de Barra, ki leži na severu zvezne države Sao Paulo.
“Od četrtega do 14. leta starosti sem treniral judo, v katerem sem res užival, toda potem je zmanjkalo denarja za treninge, zato sem presedlal na atletiko, ki je bila poceni. Hitro mi je postala všeč, ugotovil sem tudi, da sem zelo dober, si pa nikoli nisem mislil, da bom nekoč tukaj, kjer sem danes,” pravi dos Santos.
“Tečem tudi zato, da pomagam svoji družini, ki ji želim ustvariti čudovito življenje. Predvsem za nečaka in nečakinjo, ki ju imam neizmerno rad,” dodaja atlet, ki v Braziliji sliši na vzdevek Piu.
Dobil ga je v otroštvu po brazilskem imenu za rumenega kanarčka Tweety Bird, priljubljenega lika iz animiranih risank Warner Bros.

Hitro je postalo jasno, da je zelo nadarjen
Da je super nadarjen, je ugotovil že nekaj let za tem, ko je začel trenirati pod vodstvom Brazilca Felipeja Siquere, s katerim sta do danes, ko trenirata v mestu Chula Vista v ZDA, ohranila super in sproščen odnos.
“Tudi on se je ukvarjal z atletiko, nastopal je v troskoku. Bil je zelo slab atlet, je pa zelo dober trener,” se je dos Santos ob neki priložnosti pošalil na račun svojega trenerja.
Prvič je dos Santos nase opozoril leta 2017, ko je na svetovnem prvenstvu do 18 let v Keniji zasedel peto mesto v teku na 400 metrov z ovirami in z Brazilijo postal svetovni prvak v štafeti 4×400 metrov.
Leto za tem mu je uspel prvi velik preskok, ko je osebni rekord na 400 metrov z ovirami popravil za več kot tri sekunde.
V finalu mladinskega svetovnega prvenstva do 20 let na Finskem je prvič tekel pod 50 sekundami in z rezultatom 49,78 osvojil bronasto medaljo.

Po koncu pandemije je začel nizati rekorde
Leta 2019 je postal južnoameriški in panameriški prvak v članski kategoriji, kot najstnik tekel 48,28 in prvič tekel tudi na velikem članskem tekmovanju. Na svetovnem prvenstvu v Dohi se je uvrstil v veliki finale in tam zasedel sedmo mesto.
Potem je prišla pandemija in za nekaj časa ustavila svet. Daljše obdobje brez tekmovanj je izkoristil za piljenje forme in trde treninge. Ko se je leta 2021 vrnil na tekmovališča, je sledil nov velik preskok.
Letel je po stezi, kar šestkrat popravil južnoameriški rekord in se ustavil pri rezultatu 46,72, ki ga je tekel v omenjenem norem tokijskem olimpijskem finalu, v katerem je prišel do prve medalje z velikih tekmovanj. Okoli vratu si je nadel bronasto kolajno.

Leta 2022 je dokončno eksplodiral
Sledilo je njegovo najboljše leto do zdaj. “Izboljšal sem tehniko in hitrost,” je pred začetkom sezone 2022 povedal in dodal, da bo namesto do druge, kot je bilo poprej, na 12 korakov tekel do četrte ovire.
Da ni govoril kar tako, je postalo jasno na najpomembnejši tekmi sezone, ko je v finalu svetovnega prvenstva osvojil zlato medaljo in odtekel omenjeni rekord prvenstev.
“Tek pod 46 sekundami? Zakaj pa ne? Mogoče je prav vse,” je po sijajnem nastopu razlagal Brazilec, ki je bil takrat star vsega 22 let.

Poškodba je ustavila njegov napredek, lani se je vrnil
Tistega osebnega rekorda do zdaj še ni popravil. Leto 2023 je bilo zanj slabo, razlog pa kaj drugega kot poškodbe. V začetku leta je moral na operacijo kolena, zaradi katere je izpustil celotno dvoransko in velik del sezone na prostem. Pred svetovnim prvenstvom v Budimpešti je tekel le dvakrat, na Madžarskem pa se je moral kot branilec naslova zadovoljiti s petim mestom, ki ga je zasedel v finalu.
“Dobro je. Hvaležen sem, da sem spet zdrav. Hvala predvsem medicinskemu osebju in ekipi, ki mi je pomagala na poti do vrnitve,” je povedal po nastopu v madžarski prestolnici in misli usmeril proti olimpijski sezoni 2024.
V Parizu do nove bronaste olimpijske kolajne
Sezono 2024 je začel odlično in se že v prvem nastopu spustil pod 47 sekundami. Ob zmagi na mitingu diamantne lige v Dohi je navdušil z rezultatom 46,86, zmagal pa tudi na štirih od naslednjih petih mitingov najvišje ravni Svetovne atletike – v Oslu, Stockholmu, Parizu in Londonu. Brez zmage je ostal le v Monaku, kjer je bil tretji.
Na velikem športnem vrhuncu lanskega leta, v Parizu, se je moral zadovoljiti z novo bronasto medaljo.
Z rezultatom 47,26 je zaostal za Warholmom (47,06) in aktualnim olimpijskim prvakom Benjaminom, ki je premočno zmagal z rezultatom 46,46.

Do nove velike medalje spet v Tokiu?
“V žepu imam še eno olimpijsko medaljo, kaj bi si lahko še želel?” je bil zadovoljen po pariškem finalu, v katerem je obračunala velika trojka teka na 400 metrov z ovirami, od katere si lahko že v letošnjem letu obetamo nov obračun- na septembrskem svetovnem prvenstvu. Na prizorišču, na katerem je dos Santos pred štirimi leti prišel do prve medalje z največjih tekmovanj – Olimpijskem stadionu v Tokiu.
Bo Braziliji tam prinesel še drugo zlato medaljo s svetovnih prvenstev v atletiki?
“Lahko se zgodi. To je moj cilj,” sporoča Piu, ki je z novim osebnim rekordom v teku na 400 metrov brez ovir (44,53) pred desetimi dnevi v Miamiju najavil, da utegne biti sezona 2025 spet “njegova”. Milijoni Brazilcev nestrpno pričakujejo, kaj bo prinesla.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal





Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!