Odločitev, ki utegne spremeniti ženski šport

Odločitev, ki utegne močno vplivati na ženski šport

Caster Semenya danes. FOTO: Profimedia.

Evropsko sodišče za človekove pravice bo v četrtek izdalo težko pričakovano odločitev v primeru Caster Semenye, dvakratne olimpijske prvakinje v teku na 800 metrov, katere kariero so prekinila kontroverzna pravila o spolu in ravni testosterona na ženskih atletskih tekmovanjih.

Dolgotrajna pravna bitka Caster Semenye se je začela že leta 2009, ko je na svetovnem prvenstvu v Berlinu z 18 leti presenetljivo postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov.

Kmalu zatem so jo podvrgli spolnim testiranjem, ki so potrdila, da ima redko biološko stanje – razliko v razvoju spola (DSD).

Pozneje je Južnoafričanka postala še dvakrat olimpijska prvakinja v teku na 800 metrov (v letih 2012 in 2016), še dvakrat, v letih 2011 in 2017, pa zmagala na svetovnih prvenstvih. Leta 2017 je na svetovnem prvenstvu v Londonu osvojila tudi bronasto medaljo v teku na 1500 metrov, nakar se je njeno osvajanje medalj na največjih atletskih tekmovanjih končalo.

Ob zmagi na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Berlinu. FOTO: Profimedia.

V tekih od 400 do 1500 metrov ne sme nastopati

Svetovna atletika je takrat namreč uvedla nov pravilnik, po katerem lahko atletinje z razlikami v spolnem razvoju v disciplinah teka od 400 do 1500 metrov nastopajo le, če umetno znižajo raven testosterona v svojem telesu.

Na to Semenya ni pristala, zato od takrat nastopa v daljših tekih, v katerih pa ni niti približno tako uspešna.

Danes 34-letna Semenya ni transspolna oseba, kot je pogosto napačno interpretirano. Ob rojstvu ji je bil pripisan ženski spol, vzgajana je bila kot dekle in se je tudi vedno identificirala kot ženska.

Svetovna atletika svojo odločitev zagovarja z dejstvom, da imajo ženske, kot je Semenya, nepravično prednost pred tekmicami zaradi previsoke ravni testosterona, medtem ko Južnoafričanka trdi, da so s to odločitvijo kršene njene človekove pravice.

Z zlato olimpijsko medaljo v Londonu leta 2012. FOTO: Profimedia.

Pravna bitka, ki traja že šest let

Semenya je odločitev Svetovne atletike izpodbijala in leta 2019 izgubila tožbo na Mednarodnem športnem arbitražnem sodišču (CAS). Leta 2020 je izgubila tudi pritožbo zoper to odločitev na švicarskem vrhovnem sodišču.

Leta 2023 je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu razsodilo v korist Semenye, a odločitev ni bila pravnomočna, zato je šel primer v roke Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, v katerem 17 sodnikov obravnava najzahtevnejše primere.

To sodišče bo sodbo izreklo jutri, ta odločitev pa bi utegnila imeti daljnosežne posledice ne le za atletiko, ampak tudi številne druge ženske športe in olimpijski šport.

Če bo Semenya primer izgubila, bo njenih pravnih bitk konec, saj se na odločitev ne bo smela več pritožiti.