Pazljivo, zaradi zelenjave lahko pristanete v zaporu

Napis na letališču v Tokiu - tihotapljenje zelenjave, sadja in drugih živil je strogo prepovedano. FOTO: SK.

Prvo javljanje iz Tokia - za začetek dnevnik o zelenjavi, ki vas lahko spravi v zapor, poštenih Japoncih in poceni obroku v nekoč enem najdražjih mest na svetu.

Potovanje na Japonsko – od trenutka, ko smo se vkrcali v kombi v Ljubljani pa do prihoda v hotel, v katerem smo nastanjeni – je trajalo kar 30 ur. Najprej iz Benetk do Helsinkov, od tam pa let do Tokia, ki je trajal skoraj 14 ur (prekleta vojna, zaradi katere je zaprt ruski zračni prostor, tako da smo naredili velik krog).

Pravijo sicer, da je glede jet laga zagotovo lažje potovati na vzhod, a za ponočnjake, med katere sam zagotovo spadam, to ne drži povsem. Noč pred potjo mi ni uspelo zatisniti očesa, med potjo pa sem zaspal za eno uro. Nič več.

Zato sem za trenutek pomislil, da sanjam, ko sem na letališču Narita v Tokiu zagledal tablo, na kateri so bili prečrtani kosi sadja, zelenjave in nekaterih drugih živil, ob njih pa pripis – kazen do treh let zapora in 3.000.000 jenov (dobrih 17 tisoč evrov).

Ampak je res. Japonci so zelo odvisni od lastne kmetijske proizvodnje in zato pazljivi, da jim kakšne bolezni, škodljivci ali invazivne vrste ne bi povzročile škode, zato je uvoz sadja, zelenjave, rastlin, mesa in mlečnih izdelkov brez dovoljenja in pregleda strogo prepovedan.

Dobro, zaradi dveh pretihotapljenih jabolk verjetno ne boste pristali v celici s trikratnim morilcem, a vseeno …

Ko smo prispeli do končnega cilja, pa še (ne)prijetna prigoda – po tem, ko smo se prijavili v hotel in sem prišel do sobe, sem ugotovil, da ob sebi nimam kovčka. Pustil sem ga sredi ulice, kjer nas je odložil organiziran prevoz, ki nas je z letališča pripeljal do hotel. Minilo je skoraj pol ure, a kovček je k sreči nedotaknjen še vedno stal tam.

Rekli boste, da sem bil zaradi neprespanosti raztresen – spal takrat namreč nisem že več kot 50 ur -, jaz pa vam povem, da sem le opravljal svoje novinarsko delo in v praksi preveril, ali mit o tem, da Japonci spadajo med najbolj poštene narode na svetu, drži.

Tokio namreč velja za eno najbolj varnih mest na svetu, v katerem praktično ni niti najmanjšega kriminala. Nekoč je veljal tudi za eno najdražjih mest na svetu, danes pa je zaradi šibkega jena precej drugače.

Za odličen ramen, prilogo z rižem in veliko porcijo spomladanskih zavitkov, ki smo jih pojedli v enem od številnih gostinskih lokalov v bližini hotela, sem plačal vsega sedem evrov.

Nastanjeni smo v Ikebukuru, enem od večjih središč Tokia, znanem po nakupovalnih središčih in nočnem življenju, a tamkajšnje nočne ponudbe včeraj nismo preverili, saj smo hitro popadali v postelje.

V mestu, ki nikoli ne spi, sem se včeraj po več dneh končno naspal.