Pred koncem leta smo preverili, kateri atleti in atletinje so v letošnjem letu popravili članske slovenske državne rekorde.
Med člani in članicami smo letos videli devet državnih rekordov v štirih oziroma petih disciplinah, če ločimo poletno in zimsko sezono. Zanimivo, da so prav vsi padli v tekaških disciplinah.
Ko beseda nanese na rekorde, je imel letos glavno besedo prav gotovo Matic Ian Guček. Mladi Celjan je v poletni sezoni kar trikrat premaknil svoj rekord v teku na 400 metrov z ovirami (48,91), ki ga je tekel leta 2022 v finalu mladinskega svetovnega prvenstva v Caliju v Kolumbiji. Tam je postal svetovni podprvak in popravil mejnik legendarnega Roka Kopitarja, ki je zdržal kar 42 let.
21-letni Celjan je letos nov rekord prvič tekel 11. maja, ko je na mitingu v Kranju z rezultatom 48,70 izpolnil normo za olimpijske igre v Parizu. Dobra dva tedna pozneje, 28. maja na mitingu zlate serije Svetovne atletike v Ostravi na Češkem, je tekel še precej hitreje, 48,37. Še tri stotinke hitrejši rezultat pa je dosegel v polfinalu evropskega prvenstva v Rimu 10. junija in se z njim zlahka uvrstil v prvi veliki finale velikih članskih tekmovanj.
Za prvi državni rekord leta je med atleti 5. maja v disciplini, ki je na velikih tekmah in največjih mitingih ne videvamo, teku na 1000 metrov, sicer poskrbel Žan Rudolf. Na mitingu v Pliezhausenu v Nemčiji je tekel 2:19,03 in za več kot sekundo popravil prejšnji rekord Jana Petrača iz leta 2019 (2:20,12).
Klara Lukan postavila prvega in zadnjega
Prvi rekord in zadnji članski slovenski rekord v letošnjem letu je dosegla ista atletinja.
Klara Lukan je nov mejnik v cestnem teku na 10 kilometrov najprej postavila 7. aprila v Valenciennesu, kjer je tekla 31:20, v zadnjem nastopu v letošnji sezoni pa navdušila še na cestnem teku na 10 kilometrov v Milanu, kjer je tekla še 16 sekund bolje (31:04).
V prvem nastopu v letošnjem letu je navdušila tudi Anita Horvat in na mitingu v Milanu ob zmagi popravila svoj slovenski rekord v teku na 600 metrov. Disciplini, ki je na največjih tekmah ne videvamo. Tekla je 1:25,59 in popravila svoj dosežek, ki ji je, zanimivo, na istem prizorišču uspel leto pred tem.
V dvorani dva rekorda v eni disciplini
Dva rekorda pa smo v letošnjem letu videli tudi v dvorani. Oba v isti disciplini, teku na 1000 metrov.
Prvega je, tako kot na prostem, 15. januarja v Novem mestu postavil Žan Rudolf z rezultatom 2:21,84, a ta znamka ni trajala prav dolgo. Vsega dobra dva tedna.
V začetku naslednjega meseca, 4. februarja, je namreč na mitingu v Zagrebu Rok Markelj tekel še hitreje, zmagal je s časom 2:21,84, in postal novi rekorder.
Vsi slovenski članski rekordi v letu 2024:
Na prostem:
– 10 km: 31:20, Klara Lukan (7. april, Valenciennes)
– 600 m: 1:25,58, Anita Horvat (27. april, Milano)
– 1000 m: 2:19,03, Žan Rudolf (5. maj, Pliezhausen)
– 400 m ovire: 48,66, Matic Ian Guček (11. maj, Kranj)
– 400 m ovire: 48,37, Matic Ian Guček (28. maj, Ostrava)
– 400 m ovire: 48,34, Matic Ian Guček (10. junij, Rim)
– 10 km: 31,04, Klara Lukan (24. november, Milano)V dvorani:
– 1000 m: 2:21,84, Žan Rudolf (15. januar, Novo mesto)
– 1000 m: 2:21,29, Rok Markelj (3. februar, Zagreb)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!