Pobegnila je pred virusi in Slovenijo zamenjala za Kanarske otoke

Anita Horvat je pred začetkom nove sezone optimisična. FOTO: Aleš Fevžer.

Anita Horvat se želi po sezoni 2024, ki se ni izšla po željah, letos vrniti v formo, s katero je navduševala pred dvema letoma. Na novo sezono se že več mesecev pripravlja na Kanarskih otokih, kjer bo ostala še nekaj časa.

Anita Horvat že od začetka lanskega novembra živi in trenira na otoku Lanzarote, ki je eden od Kanarskih otokov. To, da se toliko časa pripravlja daleč od doma, je novost.

“Obstaja več razlogov, zakaj sem se odločila tako. Prvi je vreme, ki v Sloveniji za moje treninge ni ugodno. Tudi zaradi atletske infrastrukture, saj v Ljubljani nimamo krožne dvorane, tako da bi se morala vsak dan voziti v Novo mesto. Velik plus je tudi to, da sem se s selitvijo na Kanarske otoke izognila virusom in boleznim, ki v zimskem času pri nas razsajajo. Nisem imela nobenih zdravstvenih težav, nisem zbolela, nimam poškodb, pogoji za trening so super … Vse je tako, kot bi si lahko le želela,” nam je uvodoma povedala ena najboljših slovenskih atletinj, ki še ne ve, do kdaj bo tam ostala.

Na voljo ima vse, življenje je lepo

“Načrt je, da pozimi od tukaj hodim na tekme in se vračam nazaj. Verjetno bom tukaj nekje do konca marca,” je povedala in dodala, da ima na Kanarskih otokih odlične pogoje za trening.

Anita Horvat — Na stadionu, na katerem trenira na Kanarskih otokih. FOTO: osebni arhiv.

“Treniram v kompleksu Club La Santa, kjer imajo vso možno infrastrukturo za šport. Tudi tekalno stezo, fitnes … Vse, kar potrebujem. Dogovorili smo se, da lahko treniram tam. Sem dobrodošla. Super je,” pravi.

“Tudi življenje tukaj je lepo. Sicer sem imela do zdaj večinoma dva treninga na dan, tako da prav veliko časa za pohajkovanje po otoku ni bilo, je pa lepo, ko imava kak prost dan in greva lahko malo naokoli. Tudi na plažo, česar si v Sloveniji, kjer je precej hladneje, v tem letnem času ne moreš privoščiti. Tukaj je vreme precej lepše,” je povedala odlična tekačica, ki na Kanarskih otokih čas trenutno preživlja s svojim zaročencem, jadralcem Žanom Lukom Zelkom.

Datuma poroke še nimata

Horvat se je lani v središču pozornosti znašla zaradi lepega dogodka, za katerega je na otvoritvi olimpijskih iger poskrbel njen dolgoletni spremljevalec, in jo zaročil. “To je bilo popolnoma nepričakovano in zelo lepo presenečenje,” se je spomnila Anita in dodala, da datuma poroke še nimata določenega.

Začenja jutri v Beogradu, z rezultatom se ne obremenjuje

Varovanka vse bolj priznanega slovenskega trenerja Tevža Korenta sicer trenira sama. “Trener je v Sloveniji, a me obišče. Vsak mesec sva vsaj en teden skupaj. Treniram sicer večinoma sama in se borim predvsem z uro, vem pa točno, kaj moram početi,” je o tem povedala Horvat, ki pravi, da je odlično pripravljena.

“Testi so super. Za zdaj kaže zelo dobro. Letos sem trenirala malce drugače, kar pa je že v navadi. Vsako leto trener namreč malce spremeni treninge,” je zadovoljna atletinja, ki je letos enkrat že nastopila, in sicer v teku na 400 metrov, ki trenutno ni njena primarna disciplina. Na mitingu v Anconi je z rezultatom 52,86 zasedla drugo mesto.

“S tem rezultatom sem zadovoljna. To je bil en mojih najhitrejših tekov na 400 metrov, pa čeprav ni bila idealna tekma, saj sem ves drugi krog tekla na drugi stezi. Prepričana sem, da bi bila še hitrejša, če ne bi bilo tako. Ne glede na vse sem zadovoljna,” pravi slovenska rekorderka v teku na 400 metrov, ki pa že nekaj let teče na enkrat daljši razdalji.

Prvič letos bo na 800 metrov tekla že jutri na mitingu zlate dvoranske serije Svetovne atletike v Beogradu. Kaj tam pričakuje?

“O rezultatu nisem preveč razmišljala, ampak predvsem o tem, da odtečem sproščeno. Da ne delam tehničnih in taktičnih napak. Trenutno sem osredotočena predvsem na to, da se vrnem v tekmovalni ritem,” je tudi ona napovedala naskok na elitni atletski reprezentančni razred.

Maribor bo lepa promocija za slovensko atletiko

Nekaj besed smo z Anito spregovorili tudi o verjetno največjem atletskem tekmovanju na slovenskih tleh, evropskem ekipnem prvenstvu, ki bo junija na sporedu v Mariboru. “Definitivno je to pozitivna stvar za slovensko atletiko. Glede tega tekmovanja sem zelo vesela, to bo lepa promocija za slovensko atletiko in Slovenijo. Upam pa seveda tudi na uspeh slovenske reprezentance. Mislim, da je vsem atletom in atletinjam v interesu, da nastopimo čim bolje in se končno uvrstimo v to elitno divizijo, ki se nam že nekaj časa izmika,” je povedala o tem.

Letos bo branila srebro iz Istanbula. “Možno je vse.”

Načrta nastopov v nadaljevanju dvoranske sezone še nima natančno izdelanega. Tudi tega, ali bo nastopila na obeh letošnjih velikih dvoranskih tekmovanjih – marčevskima evropskem prvenstvu na Nizozemskem in svetovnem prvenstvu na Kitajskem – še ne ve.

“S trenerjem se še nisva dokončno dogovorila. Na evropskem prvenstvu bom tekla skorajda zagotovo, za svetovno prvenstvo pa še ne vem,” je povedala atletinja, ki bo na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu branila srebrno medaljo, ki jo je osvojila pred dvema letoma v Istanbulu.

“To je res lep spomin. Dobiti medaljo na velikem tekmovanju je nekaj posebnega. Od samega začetka, ko sem začela trenirati, sem sanjala o čem takem, potem pa se mi je dejansko zgodilo. To je nepozaben spomin, ki ga zelo rada obujam. Zelo lep trenutek,” se je spomnila svojega dozdajšnjega najbolj odmevnega dosežka v karieri, čeprav bi lahko ob ta podvig zlahka razvrstili tudi finale in sedmo prvenstvo na svetovnem prvenstvu na prostem v Eugenu leto pred tem.

Lahko letos na Nizozemskem ponovi podvig iz Turčije? “Lanska sezona je bilo manjše negativno presenečenje. Letos si po lanskoletni negativni sezoni predvsem želim priti nazaj v tekmovalno formo, v kateri sem bila dve leti nazaj. Če mi to uspe, je možno marsikaj,” je bila malce previdna v napovedi ciljev za prve letošnje veliko tekmovanje.

Verjame, da Keely Hodgkinson lahko uspe

Trenutno nesporna kraljica ženskega teka na 800 metrov je Britanka Keely Hodgkinson, ki je lani prepričljivo postala olimpijska in evropska prvakinja, pred njo pa so že novi izzivi. Velik jo čaka že kaj kmalu, 15. februarja bo v Birminghamu napadla svetovni dvoranski rekord Jolande Čeplak iz leta 2002 (1:55,19). Trenutno najboljšo slovensko tekačico smo vprašali, ali meni, da lahko 22-letni zvezdnici uspe?

Na stopničkah v Istanbulu v družbi Keely Hodgkinson (v sredini). FOTO: Guliverimages.

“Da. Mislim, da ji lahko. Bomo videli …” je odgovorila in v nadaljevanju povedala, da Britanko, s katero se je na največjih tekmovanjih srečala že nemalokrat, zelo spoštuje. “Zelo jo občudujem. Sploh njeno mirnost in osredotočenost pred tekmami. Vidi se, da si ne daje nobenega pritiska in samo naredi tisto, kar je treba narediti. To pri njej res zelo občudujem. Upam, da bom taka nekega dne tudi jaz. Definitivno je vrhunska tekačica,” je povedala o Britanki, s katero sta leta 2023 v Istanbulu skupaj tudi stali na stopničkah. Hodgkinson je tam še drugič v nizu postala evropska dvoranska prvakinja …

O lanski sezoni ne želi izgubljati besed

Lani je pred evropskim prvenstvom na prostem v Rimu napovedovala napad na medaljo, pa potem obstala v polfinalu. “Lanska sezona je bila res specifična. Izven pričakovanj. Tako da o njej niti ne bi izgubljala besed. To sem predelala, je že za mano. Zdaj sem osredotočena na letošnjo dvoransko sezono, ki je pred nami oziroma se je že začela,” ni želela razglabljati o sezoni, v kateri se niti enkrat ni spustila pod mejo dveh minut.

Njen osebni rekord iz leta 2023 je sicer 1:58,73. Ga letos lahko popravi? “Želja je, da mi to uspe. Cilj je, da v naslednji sezoni napredujem in ne stagniram, tako kot sem prejšnjo sezono. Največji cilj pa bo septembrsko svetovno prvenstvo v Tokiu,” je še povedala za konec lastnica tretjega najboljšega slovenskega rezultata v zgodovini v teku na 800 metrov.

Če ji uspe, se morda premakne na drugo mesto. Brigita Langerholc je od nje leta 2007 tekla hitreje tekla le za dobre pol sekunde (1:58,41). Daleč spredaj je seveda s slovenskim rekordom 1:55,19 iz leta 2002 Jolanda Čeplak …