Dober mesec in pol pred začetkom letošnjega svetovnega atletskega prvenstva v Budimpešti preverjamo, koliko slovenskih atletov in atletinj lahko tam pričakujemo in kaj si od nekaterih lahko obetamo.
Vrhunec letošnje atletske sezone bo med 19. in 27. avgustom na stadionu nacionalnega atletskega centra v Budimpešti, na njem pa bo nastopilo tudi kar nekaj slovenskih atletov.
Normo Mednarodne atletske zveze (IAAF) imajo sicer izpolnjeno samo štirje, a si kljub temu na Madžarskem lahko obetamo veliko več slovenskih nastopov.
Norme, ki jih je odmerila IAAF, so namreč res zahtevne. Povečini bi se s takšnimi dosežki atleti in atletinje potegovali za najvišja mesta, a prostora v Budimpešti bo seveda tudi za kar nekaj takšnih, ki o najvišjih uvrstitvah in medaljah ne sanjajo.
Najmanj prostora bo v štafetah, v katerih bomo videli 16 reprezentanc, največ pa v maratonu, na katerem bomo v obeh kategorijah videli okroglih 100 maratoncev oziroma maratonk. V preostalih disciplinah jih bo 24, 27, 36, 40, 42, 48, 50 in 56.
Število mest na SP 2023 po disciplinah:
100, 200, 400m: 48.
800m, 1500m: 56.
3000m zapreke: 36.
5000m: 42.
10.000m: 27.
100, 110 in 400m ovire: 40.
Skoki in meti: 36.
Mnogoboji: 24.
Maraton: 100.
20km hoja: 50.
35km hoja: 50.
Štafete: 16.
Zanimivo, mesta v Budimpešti si ne bodo zagotovili najboljši z liste najboljših rezultatov letošnjega leta na svetu, ampak bodo o potnikih na svetovno prvenstvo odločale posebne lestvice IAAF, na katerih so atleti in atletinje razvrščeni po najboljših dosežkih glede na jakost tekmovanj, na katerih so bili ti rezultati doseženi.
Lahko se torej zgodi, da bo na prvenstvo odpotoval kdo s slabšim rezultatom od tekmeca, ki bo ostal doma.
Ob aktualnih svetovnih prvakinjah in prvakinjah ter zmagovalcih oziroma zmagovalkah diamante lige so na prvenstvo že uvrščeni tudi vsi, ki so oziroma bodo izpolnili norme IAAF. V teoriji torej lahko v Budimpešti nastopa več posameznikov in posameznic od omejenih kvot, a se to seveda zaradi zahtevnih norm ne bo zgodilo. Razen, če spijejo kak čudežni napitek …
Nekoliko drugačen je sistem kvalifikacij le v štafetnih tekih, v katerih si bo nastop zagotovilo prvih osem reprezentanc s svetovnega prvenstva, ob njih pa še osem po lestvici IAAF.
Okna za doseganje norm
V maratonu in hoji na 35 kilometrov so udeleženci in udeleženke že znane, okno za izpolnjevanje norm je trajalo od 1. decembra 2021 do 30. maja 2023.
V teku na 10.000 metrov, hoji na 20 kilometrov in mnogobojih okno traja 31. januarjem 2022 in 30. julijem 2023.
V vseh preostalih disciplinah imajo atleti in atletinje za izpolnitev norm za nastop v Budimpešti čas od 31. julija 2022 do 30. julija 2023.
Kdo od Slovencev bo v Budimpešti?
Koliko slovenskih atletov in atletinj bo na letošnjem svetovnem prvenstvu zagotovo nastopilo?
Normo ima seveda izpolnjeno Kristjan Čeh v metu kladiva, ki ga je vrgel 71,86 metra daleč in je tako lastnik najboljšega letošnjega rezultata na svetu. Prvi je tudi na lestvici IAAF, vstopnico za Budimpešto pa ima seveda zagotovljeno tudi kot aktualni svetovni prvak. Slovenski orjak je velik favorit za novo zlato.
Ob njem bo na prvenstvo zagotovo potovala tudi Tina Šutej, ki je v skoku s palico letos pozimi v dvorani preskočila 482 centimetrov. Na prostem je preskočila šest centimetrov manj, kar je četrti najboljši rezultat poletne sezone, četrta pa je bronasta z lanskoletnega evropskega prvenstva v Münchnu tudi na lestvici IAAF. Slovenska rekorderka, ki je bila letos še drugič srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu, bo sicer ciljala na medaljo.
Normo ima v teku na 800 metrov izpolnjeno tudi Anita Horvat s časom 1:58,73. To je deseti rezultat letošnje sezone na prostem na svetu, na lestvici IAAF pa je letošnja evropska dvoranska podprvakinja na 16. mestu. Po medaljo odhaja tudi v Budimpešto, kot je dejala v nedavnem intervjuju za Sportklub.
Četrta z normo je v teku na 3000 metrov z zaprekami Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je letos tekla 9:10,07, kar je osmi rezultat na svetu, na lestvici IAAF pa je slovenska rekorderka 13.
Zagotovljen nastop na letošnjem vrhuncu ima tudi Neja Kršinar v maratonu, ki z lanskoletnim osebnim rekordom 2;35:30 za normo zaostaja za več kot sedem minut, a je na 90. mestu lestvice IAAF. Maratonsko okno za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu pa se je že zaprlo …
Trenutno je znotraj kvot atletov in atletinj, ki bodo šli na svetovno prvenstvo, še pet slovenskih atletinj in en atlet. Matic Ian Guček, ki je na 30. mestu v teku na 400 metrov z ovirami. Na prvenstvu bo nastopilo najboljših 40. Z rezultatom 49,48 je na lestvici najboljših rezultatov leta na svetu sicer 58.
Klara Lukan je 24. v teku na 5.000 metrov in precej krepko zasidrana med 42 tekmovalkami, ki bodo potovale na prvenstvo. Z rezultatom 15:01,37 je trenutno sicer 30. najboljša tekačica leta na svetu.
Filipič Neja je v troskoku z rezultatom 13,94 trenutno šele na 31. mestu v troskoku, a je na lestvici IAAF precej višje, na 17. mestu. V Budimpešti bo nastopilo 36 tekmovalk.
Še precej večji je razpon pri slovenski rekorderki v metu kopja Martini Ratej, ki jo z rezultatom 56,16 metra najdemo šele na 93. mestu lestvice najboljših letošnjih dosežkov na svetu, a je na lestvici IAAF 32. od 36 tekmovalk, ki bodo videle prvenstvo.
Lia Apostolovski (s preskočenimi 188 centimetri ima 35. rezultat sezone na svetu) je 23. na lestvici IAAF v skoku v višino, v katerem bo na prvenstvu nastopalo 36 tekmovalk.
Agata Zupin je povsem na robu kvote v teku na 400 metrov z ovirami, v katerem bodo organizatorji sprejeli 40 atletinj. Je na 39. mestu, z najboljšim letošnjim rezultatom 56,01 pa je sicer 49. na svetovni lestvici.
Zelo blizu vkrcavanju na letalo za Budimpešto je tudi mešana slovenska štafeta 4x400 metrov, ki je z državnim rekordom 3:14,72 navdušila na nedavnem ekipnem reprezentančnem evropskem prvenstvu na Poljskem. Trenutno je prva v čakalni vrsti, na 17. mestu.
Podobno velja tudi za Jernejo Smonkar, ki je trenutno prav tako prekratka za eno mesto. Z rezultatom 2:01,79 je sicer na 105. mestu lestvice letošnjih najboljših rezultatov na svetu.
Robert Renner, bronasti z evropskega prvenstva 2016 v Amsterdamu, v skoku s palico in Eva Pepelnak v troskoku sta v svojih disciplinah šest mest za uvrstitvijo na prvenstvo. Renner je s 545 preskočenimi centimetri na 87. mestu letošnjih najboljših izidov na svetu, Pepelnak pa je v tem pogledu z natanko 14 metrov dolgim troskokom precej višje, 24.
Nika Glorjanič je 12. v čakalnici v šprintu na 100 metrov z ovirami, z rezultatom 12,93 pa je na lestvici najboljših rezultatov na svetu letos 63.
To so verjetno tudi vsi slovenski atleti in atletinje, ki bodo oziroma bi lahko videli letošnji velik vrhunec svetovne atletike, lahko pa seveda preseneti še kdo. V športu je namreč mogoče marsikaj. In ne pozabimo, atletika je njegova kraljica.
Lani jih je bilo devet
Na zadnjem svetovnem prvenstvu na prostem , ki je bilo, potem ko je bilo zaradi pandemije prestavljeno za eno leto, lani v Eugenu, je slovenska reprezentanca štela devet atletov in atletinj.
V ZDA so nastopili Kristjan Čeh (met diska), Tina Šutej (skok s palico), Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 metrov z zaprekami), Žan Rudolf (800 metrov), Agata Zupin (400 metrov ovire), Robert Renner (skok s palico), Anita Horvat (800 metrov) in Lia Apostolovski (skok v višino).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!