Po dveh državnih rekordih, ki ju je postavil v manj kot enem tednu, smo se z odličnim slovenskim tekačem na srednje proge Rokom Markljem pogovarjali o ciljih za to sezono, napadih na nove rekorde in tudi pripravah v topli Malagi.

Prepričljiva slovenska zmaga v Italiji in državni rekord

Atletika

25. Jan 2026 0

Atletika

25. Jan 2026 0

Dan slovenskih tekaških rekordov, padli so kar trije

Atletika

31. Jan 2026 0

Atletika

31. Jan 2026 0

Rok Markelj je v leto 2026 vstopil v odlični formi. Najprej je v prvem nastopu v letošnjem letu sredi januarja zmagal na 800 metrov v Anconi in odtekel nov osebni rekord 1:48,62.

Osem dni pozneje je vse tekmece prehitel še na mitingu v Padovi in postavil nov državni rekord na 1000 metrov (2:20,61).

Šest dni za tem je, spet v Padovi, odtekel še dvoranski slovenski rekord na miljo (3:59,53) in postal šele drugi Slovenec po legendarnem Bekimu Bahtiriju, ki je to razdaljo – na prostem ali v dvorani – pretekel pod štirimi minutami.

“Lahko bi šlo še hitreje”

“Kar se tiče teka na 1000 metrov, sem si želel teči pod 2:20, toda konkurenca je bila po odpovedi nekaterih tekmovalcev slabša od pričakovanj, pa tudi narekovalec tempa svojega dela ni opravil najbolje. Vedel sem, da lahko izboljšam rekord. Na koncu je bil rekord dokaj dober, ampak mislim, da bi šlo lahko še hitreje, če bi narekovalec tempa narekoval bolj konstanten tempo in bi imel na koncu koga, s katerim bi se boril do konca,” se je o prvem rekordu razgovoril 25-letni slovenski tekač.

“Tekel sem najboljši čas doslej pri nas na miljo v dvorani. Ni pa mi veliko manjkalo do slovenskega rekorda na miljo na prostem 3:58,89. To je bila res zelo dobra dirka, med drugim je zmagovalec Pietro Arese (tekel je 3:54,64, op. p.) postavil italijanski rekord,” pa se je povedal o drugem rekordnem teku, ki ga je sicer končal na tretjem mestu.

Poleti želi na evropsko prvenstvo in sredozemske igre

Ta konec tedna se še tretjič vrača v Padovo, kjer bo tokrat tekel na 1500 metrov in se skušal približati osebnemu rekordu v dvorani (3:46,35), morda pa celo preseči 13 let star državni rekord Mitje Krevsa (3:43,22).

Na nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu ne računa, na debi na največjih članskih tekmovanjih cilja predvsem v poletni sezoni.

“Največja želja je evropsko prvenstvo v Birminghamu, rad pa bi se uvrstil tudi na sredozemske igre v Tarantu,” nam je zaupal.

Nov lov na enega najstarejših rekordov

Eden najpomembnejših ciljev bo tudi eden najstarejših slovenskih rekordov v olimpijskih disciplinah – 3:39,29 Aleša Tomiča na 1500 metrov, ki bo letos poleti praznoval že 24. obletnico.

Nov začetek Lie Apostolovski. “Ne oziram se nazaj.”

Atletika

3. Feb 2026 0

Atletika

3. Feb 2026 0

“Da, to je želja in eden glavnih ciljev. Že dve leti nazaj, ko sva se pogovarjala, sem napadel rekord in bil zelo blizu. Lani se ni vse sestavilo. Morda se je poznalo, da pozimi nisem mogel trenirati. Zdaj se bom skušal temu rekordu približati in ga izboljšati,” je napovedal Kranjčan, ki je predlani to razdaljo pretekel v času 3:40,93, lani pa svoj najboljši izid še malce izboljšal na 3:40,75. Do novega državnega rekorda torej manjka še sekunda in pol.

Vesel, da je pozimi in jeseni treniral brez težav

Pogled na Markljevo atletsko izkaznico razkriva, da skoraj vsako leto izboljšuje osebne rekorde na razdaljah od 800 do 1500 metrov, kar je redkost.

“Z napredkom sem zadovoljen. Najbolj sem vesel, da sem letos lahko brez težav treniral celo jesen in zimo. To se pozna tudi pri rezultatih. Lani sem imel veliko težav s poškodbami in boleznimi, letos pa sem neovirano treniral. To se pozna tudi na rezultatih,” je razložil atlet.

S tekaško skupino trenerja Tevža Korenta, v kateri najdemo še nekaj vrhunskih tekačev (Jan Vukovič, Benjamin Lakošeljac, Anže Svit Požgaj …), je januarja treniral tudi v Malagi.

Na priprave v idealnem terminu

“Tam smo bili dobrih deset dni, da smo lahko opravili konkretne treninge hitrosti pred začetkom sezone, in s terminom zadeli v polno. ‘Pobegnili’ smo v ravno pravem trenutku. To je bilo namreč ravno obdobje, ko sta Slovenijo zajela hud mraz in sneg, tam pa so bili pogoji naravnost idealni – okoli 15 stopinj in sonce,” je pojasnil atlet, čigar osebni rekord na 800 metrov (1:46,38) je po točkovanju Svetovne atletike celo boljši od tistega, ki ga ima na skoraj enkrat daljši razdalji, a ne dvomi v to, katera je njegova glavna disciplina.

“To je tek na 1500 metrov, ima pa moj trener filozofijo, po kateri moraš ob primarni disciplini dobro tekmovati tudi na eni krajši in eni daljši razdalji,” je pojasnil študent Fakultete za ekonomijo v Ljubljani.

“Čaka me še magisterij, potem pa bomo videli, kaj in kako. Trenutno sem si zadal, da ob faksu treniram, potem pa bom videl, kako dober bom. Če se bom lahko ukvarjal samo z atletiko, se bom temu posvetil, sicer pa si želim ustvariti kariero tudi izven atletike,” je povedal za konec.