Jan Vukovič je najboljši slovenski tekač na 800 metrov v zadnjih letih, kar je spet potrdil z novo zmago na državnem prvenstvu. Tudi tokrat je po tekmi hitro postalo jasno, da je iz sebe iztisnil prav vsak atom moči.
Tek na 800 metrov je v zadnjih letih postal ena od slovenskih disciplin, v kateri je konkurenca najmočnejša.
Slovenski rekorder Žan Rudolf se je sicer odločil, da se bo bolj kot svojim rezultatom posvetil vlogi narekovalca tempa, a tudi v njegovi odsotnosti najdemo številne zelo dobre tekače z rezultati pod 1:50.
Na nedavnem državnem prvenstvu so se krepko pod to mejo spustili trije.
Drugouvrščeni Rok Markelj, ki je letos navdušil z odličnim rezultatom na 1500 metrov, je tekel 1:49,19.
Z odličnim rezultatom 1:49,27 je zablestel še ne polnoletni Benjamin Lakošeljac, ki je presenetljivo skočil na stopničke in v odsotnosti Žana Ogrinca dal vedeti, da smo Slovenci dobili še enega zelo nadarjenega tekača na dva stadionska kroga.
Toda na vrhu je bilo spet ime, ki ga na državnih prvenstvih na najvišji stopnički videvamo že nekaj let – Jan Vukovič, ki je v cilj pritekel v času 1:48,69.
Medalje na steni in v predalu se kopičijo
“Zmagal sem na domačem terenu, v Celju. Postal sem državni prvak, tako da moram biti zadovoljen. Konkurenca v teku na 800 metrov je odlična, kar je super. To je dodatna motivacija za delo, da vsi dajemo vse od sebe na treningih in tekmah,” je po tretjem naslovu državnega prvaka v nizu v teku na 800 metrov na prostem povedal 24-letni tekač, ki je štirikrat slovenski prvak postal tudi v dvorani.
“Vsak naslov državnega prvaka mi pomeni veliko. Sploh zato, ker so državna prvenstva specifične tekme. Nikoli ne veš, kaj se zgodi. Zato je pomembno, da na najpomembnejši tekmi pokažem največ,” je dejal Celjan, ki je torej v vitrino pospravil novo medaljo. Koliko se jih je že nabralo?
“Joj, ne vem. Medalj je zagotovo kakih sto na steni in še kakih 50 v predalu. Z državnih prvenstev sicer malo manj, ampak nekaj jih je,” se je zasmejal tekač, ki – vsaj zdi se – na vsaki tekmi res da vse od sebe.
Na tekmah da od sebe vse in (pre)več
Med nogometaši so priljubljene krilatice o tem, da je od sebe treba dati 150 ali še več odstotkov. Ko spremljamo njega, se nam zdi, da jih on iz sebe iztisne vsaj toliko, če ne še več.
Za rokav smo ga namreč želeli pocukati že ob eni od prejšnjih priložnosti, a smo, ko smo stopili proti njemu, ugotovili, da mu je slabo. Celo tako zelo, da je malo za tem ob stezi bruhal. Tokrat tako hudo k sreči ni bilo, smo pa pogovor zaradi slabosti, ki jo je spet začutil, za nekaj minut prekinili. Tako pač je, ko od sebe daš res vse.
“Da, to se mi res velikokrat dogaja. Tek na 800 metrov je pač tak, da si na koncu res izmučen. Smo si pa tekači različni. Nekatere slabost napade pozneje, druge prej. Mene takoj. Slabost, dostikrat bruham … Ampak tako pač je, s tem sem se sprijaznil. Mi pa nihče ne more očitati, da nisem dal od sebe prav vsega,” se je zasmejal tekač z osebnim rekordom 1:46,70, ki ga je dosegel junija letos.
To je drugi najboljši slovenski rezultat v slovenski zgodovini v teku na dva stadionska kroga.
Menjava trenerja je bila zadetek v polno
“Ta rezultat pomeni, da sem se pravilno odločil, ko sem šel k novemu trenerju. Dobil sem dodatno motivacijo, zagon. Sem na pravi poti do še boljših rezultatov,” pravi Vukovič, ki se je iz skupine Romea Živka pred kratkim preselil k Tevžu Korentu, ki ima pod seboj nekaj sijajnih tekačev in tekačic. Tudi udeleženki olimpijskih iger v Parizu Anito Horvat in Klaro Lukan.
“S temi res vrhunskimi atleti je odlično trenirati. Dobiš dodaten motiv. Zgledujem se po njih, tudi po ostalih. Vsak od vsakega vzame dobre stvari, kot ekipa napredujemo. Smo prijatelji, sploh ker smo v isti skupini, skupaj treniramo, se odrekamo. Smo res kot ena družina …” je navdušen nad novim okoljem, v katerem trenira.
Z atletiko je z desetimi leti začel pod vodstvom legendarnega trenerja Mira Kocuvana, s katerim smo se pogovarjali nedavno. Potem je odšel k Živku, pri katerem je bil do lani. Še pred tem je treniral tudi nogomet, ki pa mu je bil dolgočasen. Po prihodu na atletski stadion je takoj pristal v tekih na srednje proge.
Verjame tudi v državni rekord in največja tekmovanja
Zanimalo nas je, kakšne načrte ima v prihodnosti z atletiko. Je naslednja postaja Rudolfov državni rekord 1:45,15?
“Mislim, da s kontinuiranim delom in odločnostjo v par letih zna pasti rekord. Ali bom to jaz ali kdo drug, bomo videli,” je odgovoril.
Kaj pa olimpijske igre in velika tekmovanja? Med člani je do zdaj nastopil le na enem, leta 2022 na evropskem prvenstvu v Münchnu.
“Zagotovo je to moj cilj. Ne bi imelo smisla trenirati, če ne bi imel takih načrtov. Zagotovo si želim na olimpijske igre, pa tudi ta rezultat 1:45, o katerem sva se pogovarjala, je cilj. Morda lahko tečem tudi hitreje, to so moji načrti,” je povedal član celjskega Kladivarja, ki prav veliko od atletike v finančnem smislu nima, zato si kruh služi tudi s trenerskim poslom. Zanimivo, opravlja ga pri konkurenčnem klubu, ljubljanskem Massu.
“Letos sem diplomiral na kineziologiji. Vpisal sem se na magisterij športne vzgoje, delam tudi kot atletski trener. Sem precej zaposlen, ampak za zdaj shajam. Imam pa še resne načrte. Če bom želel se bolj posvetiti atletiki, bo nekaj treba dati na stran,” je še dejal Vukovič in nam za konec razkril, da živi v študentskem domu v Ljubljani. Serijski državni prvak in kup študentov, ki bolj malo spijo. Zanimivo, toda očitno se da …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!