Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Julia Paternain je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Tokiu presenetila z bronasto medaljo v maratonu (2:27:23) in Urugvaju pritekla prvo odličje na članskih svetovnih prvenstvih. Premagali sta jo le Kenijka Peres Jepchirchir in Etiopijka Tigist Assefa.
Ko je prečkala ciljno črto, sploh ni vedela, da je na stopničkah: “Bilo me je strah, da to ni cilj. Še vedno sem mislila, da je treba preteči še 400 metrov. Nisem mogla verjeti, šele uradnik mi je povedal, da je konec,” je priznala v pogovoru za Svetovno atletiko.
Dosežek je bil toliko bolj presenetljiv, ker je Paternain v Tokio prišla kot z 288. tekačica s svetovne lestvice. Vročo in vlažno preizkušnjo je končala 14 sekund za državnim rekordom, ki ga je postavila marca na svojem maratonskem debiju (2:27:09).
25-letnica ima zanimivo življenjsko zgodbo, rojena je v Mehiki, odraščala je v Angliji, družina pa prihaja iz Urugvaja. Kot je še dodala, ima kar tri potne liste in zeleno karto: “Že sem tekla za Veliko Britanijo na evropskem prvenstvu do 23 let, zdaj pa nastopam za Urugvaj. Moja kri je urugvajska.”
V Angliji je tekla za klub Cambridge & Coleridge, nato se je preselila v ZDA in tekmovala v NCAA (Penn State in Arkansas). “Nikoli nisem bila All-American (med najboljšimi v ZDA na univerzitetni ravni, op. p),” odkrito priznava. Pandemija in selitve so ji porušile ritem, zato je tek za nekaj časa postavila na stran.
Preobrat se je zgodil v Flagstaffu v Arizoni, kjer je našla pravo tekaško skupnost, trenerja Jacka Polereckega in njegovo ženo Dani. “Spet sem začela uživati v teku. Najprej deset milj, nato polmaraton in takrat sem si rekla: OK, morda bom poskusila še z maratonom.”
Že ob svojem maratonskem debiju je postavila nov državni rekord, ki ji je prinesel tudi vozovnico za svetovno prvenstvo. Pred odhodom na Japonsko si je zastavila skromne cilje: “Cilj C je bil le priti do cilja, cilj B uvrstitev med trideseterico, cilj A pa med najboljših osem. Medalja sploh ni bila na obzorju.”
“Pazila sem le, da imam enak tempo. Ostale so lahko počele, kar so hotele, jaz sem tekla svojo tekmo. Nisem razmišljala o končni uvrstitvi,” je o svojem nastopu dejala Paternain, ki je šele v cilju dojela, da je osvojila medaljo: “Bila sem v tolikšnem šoku. Zato je nastal posnetek, kjer izgledam povsem zmedeno.”
Za uspeh se je zahvalila trenerjem in staršem Gabrielu in Gracieli. Družina je majhna, a zelo povezana. “Iskreno, ne vem. Cilj je bil priti sem. Če bi me pred letom dni vprašali, ali bom tekla maraton, bi rekla ne,” še dodaja Urugvajka.
Dolgotrajnejša želja pa je jasna: olimpijske igre leta 2028 v Los Angelesu. “To je cilj,” je priznala, a hkrati poudarila, da ne gleda predaleč naprej.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!