Številne razsežnosti neverjetnega podviga

Jakob Ingebrigtsen med rekordnim tekom v Lievinu. FOTO: Profimedia.

Malce smo pokukali v ozadje dveh svetovnih rekordov, ki ju je na petkovem mitingu v Lievinu na 1500 metrov in miljo v enem teku postavil Norvežan Jakob Ingebrigtsen.

Jakob Ingebrigtsen, najboljši tekač na svetu ta hip, ki ima z velikih tekmovanj na stezi že kar 19 medalj, je v petek na verjetno najprestižnejšem dvoranskem atletskem mitingu na svetu v Lievinuposkrbel za še en nepozaben večer že tako izjemne kariere.

Že pred nastopom je napovedal, da bo v svojem sploh prvem dvoranskem teku na miljo popravil rekord, ki ga je na 3:46,63 vsega pet dni pred tem v New Yorku premaknil Američan Yared Nuguse, in napovedi uresničil.

To niti ni bilo presenečenje, je pa marsikoga šokiralo, kako je 24-letnemu zvezdniku svetovne atletike uspelo.

Tekel je skoraj sekundo in pol hitreje (1,49) od svetovnega rekorda (Nuguse je pred tem šest let star rekord Etiopijca Yomifa Kejelche popravil za 38 stotink) in rekord postavil pri 3:45,14.

Vsi svetovni rekordi Jakoba Ingebrigtsna:

– Na prostem:
2000 m: 4:43,13 (Bruselj, 8. september 2023)
3000 m: 7:17,55 (Silesia, 25. avgust 2024)
Dve milji: 7:54,10 (Pariz, 9. junij 2023)

– V dvorani:
1500 m: 3:29,63 (Lievin, 13. februar 2025)
Milja: 3:45,14 (Lievin, 13. februar 2025)

Prvi po daljnem letu 1954

Ne samo to, Ingebrigtsen je z vmesnim rezultatom 3:29,61 na 1500 metrov za skorajda sekundo (99 stotink) popravil svetovni rekord na tej razdalji. Tudi ta je bil v njegovi lasti, leta 2022 je prav v Lievinu tekel 3:30,60. Mimogrede, slovenski dvoranski rekord na 1500 metrov Mitje Krevsa iz leta 2014 je 3:43,22.

24-letni Norvežan je prišel še do petega tekaškega svetovnega rekorda, postal pa je prvi tekač po Avstralcu Johnu Landyju leta 1954, ki je v enem teku popravil dva svetovna rekorda.

Ingebrigtsen, ki je imel v prvem kilometru narekovalca tempa, potem pa do rekorda tekel povsem sam, je prvih 400 metrov pretekel v času 56,39, na 800 metrih se je čas ustavil pri 1:52,55, na 1000 metrih pa na 2:20,49. Slovenski rekord? Rok Markelj je lani tekel 2:21,29 in popravil mejnik slovenskega olimpijca Žana Rudolfa (2:21,84).

Zadnjih 609 metrov je Ingebrigtsen pretekel v času 1:24,65. Slovenski dvoranski rekord v teku na 600 metrov, torej na slabih deset metrov krajši razdalji, je 1:17,48 (Jan Vukovič).

V povprečju je Norvežan sto metrov ob rekordnem teku pretekel v tempu 13,99 sekunde, kar je na tako dolgi razdalji, sploh v dvorani, neverjeten čas.

Očitno je Ingebrigtsen, ki ga utegnemo v dresu Norveške v živo videti junija na evropskem ekipnem prvenstvu druge divizije v Mariboru, v odlični formi, zato lahko pričakujemo, da bo na prihajajočem dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu ponovil dvojček – zmagi na 1500 in 5000 metrov -, ki mi je uspel na zadnjih dveh evropskih prvenstvih v dvorani.

Na evropskih prvenstvih na prostem je lani v Rimu to ponovil tretjič v nizu.

Medalje Jakoba Ingebrigtsna z največjih tekmovanj:

– Olimpijske igre: zlata 2020 (1500 m), zlata 2024 (5000 m)
– Svetovna prvenstva: zlata 2022 (5000 m), zlata 2023 (5000 m), srebrna 2022 (1500 m), srebrna 2023 (1500 m).
– Evropska prvenstva: 2 zlati 2018 (1500 in 5000 m), 2 zlati 2022 (1500 in 5000 m), 2 zlati 2024 (1500 in 5000 m).
– Dvoranska svetovna prvenstva: srebrna 2022 (1500 m).
– Dvoranska evropska prvenstva: zlata 2019 (3000 m), 2 zlati 2021 (1500 in 3000 m), 2 zlati 2023 (1500 in 3000 m), srebrna 2019 (1500 m).
– Evropska prvenstva v krosu: 3 zlate (2021, 2022, 2024).