Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Filip Jakob Demšar je 23-letni slovenski šprinter na visokih ovirah, ki se je lani po študiju fizike v ZDA vrnil v Slovenijo in hitro dokazal, da se v njegovih nogah skriva veliko. Verjetno tudi državni rekord, ki traja že skoraj 20 let.
Filip Jakob Demšar, ki je v atletiko prišel na zelo zanimiv način, se je po končani srednji šoli, obiskoval je gimnazijo Bežigrad v Ljubljani, odzval klicu iz ZDA in se napotil na študij fizike v Južni Karolini.
Medtem je vseskozi tekel za Slovenijo in v njenem dresu dvakrat nastopil tudi na največjih tekmovanjih, in sicer na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu leta 2019 in na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu leta 2022. Obakrat je izpadel v kvalifikacijah. Istega leta je nastopil tudi na sredozemskih igrah v Oranu v Alžiriji, kjer je bil šesti.
V tem času je tudi lepo napredoval in lani 110 metrov z ovirami tekel 13,60, kar je le štiri stotinke slabše od slovenskega rekorda, pod katerega se je daljnega leta 2007 podpisal Damjan Zlatnar. Ta ima najboljši čas v zgodovini slovenske atletike tudi v dvorani, v šprintu na 60 metrov z ovirami. Leta 2008 je tekel 7,64.
Temu mejniku se je Ljubljančan zelo približal že lani (7,70), isti rezultat pa mu je uspel tudi letos, a pravi, da je že zdaj sposoben teči precej hitreje. Tako hitro, da že na skorajšnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu postavi nov mejnik?
“Definitivno sem sposoben popraviti ta rekord,” sporoča 23-letni atlet, ki se je v zadnjem letu povsem posvetil atletiki, a ne opušča niti svoje druge (ali pa prve?) ljubezni, znanosti. V prihodnosti namerava postati vsaj magister, če ne celo doktor fizike. Zato ne čudi, da se je izkazal za odličnega sogovornika. Preverite, zakaj.
Kaj pričakujete od nastopa v Glasgowu?
Nerad govorim o pričakovanjih. Zagotovo sem se sposoben uvrstiti v polfinale. Vem, da sem dobro pripravljen in lahko odtečem osebni rekord. Sem pa ugotovil, da si ni dobro postavljati pričakovanj, zato se tako tudi obnašam. Osredotočil se bom predvsem na svoj tek. Vem, česa sem sposoben, to bom skušal na tej tekmi tudi dokazati.
Letos ste v dvorani najbolje tekli 7,70, kar je izenačitev vašega lanskoletnega rekorda. Imate še kaj rezerv?
V tem letošnjem najboljšem teku so bile napake, zagotovo je še kar nekaj rezerv. Poleg tega sem na začetku letošnje zimske sezone menjal število korakov na prehodu do prve ovire. Zato sem se na začetku leta malo lovil. Zdaj sem novo tehniko malce bolj ponotranjil. Zdi se mi, da bi lahko tekel še nekoliko hitreje, kot sem.
Ciljate tudi na državni rekord Damjana Zlatnarja (7,64), ki je star že 16 let?
Rekel bom, da sem ga sposoben odteči. Na ovirah je sicer tako, da bližje, kot si nekemu rezultatu, več kot tvegaš, več je tudi verjetnosti, da se kaj ponesreči.
Definitivno je v moji disciplini veliko na tem, koliko si pripravljen tvegati in koliko si pripravljen na negativne posledice. Sem pa zagotovo sposoben popraviti ta rekord.
Kako šprinterji na visokih ovirah dosežete stopnjo zbranosti, ko se leto ali tudi več pripravljate na eno tekmo, na kateri gre potem lahko v vsakem od tekov v stotinki vse narobe?
Na največjih tekmovanjih je najbolj pomembna samozavest, ta pa pride iz priprave. Če veš, da si na treningih dajal vse od sebe in si dobro pripravljen, je lažje. Če veš, da si sposoben doseči cilje, potem jih lažje dosežeš.
Jaz si na tekmah ne zadajam ničesar, kar nisem pokazal na treningih. Česar ne vem, da lahko. S tem odmislim vse pritiske in na tak način hitreje pridem do izvedbe, ki si je želim.
Kako ste pristali v atletiki?
Najprej sem v osnovni šoli treniral judo, potem pa sem na meritvah za športne kartone pokazal, da sem zelo hiter. Je pa zgodba z mojim prihodom v atletiko zelo zanimiva.
Opazil me je nek varnostnik z osnovne šole, ki me je videl pri športni vzgoji. Bil je nekdanji atlet, zato me je vprašal, ali treniram. Ko sem mu odgovoril, da ne, mi je rekel, naj poskusil. Pol leta za tem sem res pristal v atletskem klubu in tako se je začela moja atletska kariera.
Sta s tem varnostnikom še v stikih, spremlja vašo atletsko pot?
Ne. Na žalost ne vem niti tega, kako mu je ime. Vem samo, da mi bo ta trenutek za vedno ostal v spominu.
Na vaši atletski poti ste se odločili tudi za tvegan korak, za študij v ZDA, od koder ste se vrnili lani. Kakšna je bila vaša izkušnja?
Zagotovo je odhod v ZDA lahko tudi minus, saj so zadeve tam precej različne, česar sem se naučil pozneje. Mnogi, ki se odločijo za študij v ZDA, ne poznajo dovolj tamkajšnje scene, da bi se pravilno odločili in zadeli z izbiro univerze.
Jaz sem obiskoval univerzo Južna Karolina, ki je ena najboljših in članica ene od najboljših konferenc, tako da sem konstantno tekmoval z najboljšimi študenti iz države. Super konkurenca. Poleg tega tam veliko vlagajo v šport. Če se odločiš za drugačno univerzo, je lahko slabše. Jaz sem imel srečo, imel sem res odlične pogoje.
Zanimivo, študirali ste fiziko.
Da, precej nepopularna izbira. Sploh za športnika, ampak mene je vedno zanimala znanost. Verjetno bi se, če ne bi bil tako uspešen v športu, posvetil temu. Zdelo se mi je, da je to stvar, ki jo želim študirati. Kljub temu, da se želim ob tem tudi profesionalno ukvarjati s športom.
Zdaj sem atletiki res posvečen, se bom pa v prihodnosti zagotovo vrgel tudi v to smer. Morda že med kariero, z nadaljevanjem študija z magisterijem ali doktoratom. Odvisno od sezone, kakšne tekme bodo tisto leto.
Kdo vas je za fiziko navdušil, iz kakšne družine prihajate?
Načeloma so vsi v moji družini visoko izobraženi, tako mama kot oče imata doktorat. Že od nekdaj me zanima znanost. Kako stvari delujejo. Fiziki sem se malo bolj posvetil v srednji šoli, potem pa sem se tudi odločil za študij v tej smeri.
Kako pa je z atletiko in financami? Shajate?
V atletiki so pomembni sponzorji, od njih najlažje živiš. Če imaš svoje stanovanje ali pa živiš pri starših, je veliko lažje. Je pa to moje prvo leto, da sem zares v Sloveniji. Delam na tem, da bom lahko živel od atletike. Veliko tekmovanj, na katera hodim, ponuja tudi denarne nagrade. Boljši si, več denarja imaš. Od tega se da tudi živeti.
Kaj pričakujete od poletne sezone? Vas bomo videli tako na evropskem prvenstvu kot na olimpijskih igrah?
Zagotovo je to cilj. Za evropsko prvenstvo bi si glede na rezultate, ki sem jih dosegal, skorajda upal trditi, da bom zraven po uvrstitvi na lestvici. Za olimpijske igre sem trenutno na 43. mestu, uvrsti se jih 40. To pomeni, da bo treba poleti odteči še par dobrih tekem.
Najbolj pomembno pa je, da na tekmah odmisliš razne pritiske, se osredotočiš na izvedbo in uživaš. Na to se bom tudi fokusiral. Ko je tako, pridejo tudi rezultati.
Pa sanjate tudi o tem, da boste z velikih tekmovanj nekoč prinesli medaljo?
To pa zagotovo. Za zdaj sicer še nisem niti približno tako daleč, tako da o tem trenutno ne razmišljam. Toda to, da bi osvojil medaljo na velikem tekmovanju, so definitivno sanje vsakega atleta. Sem pa še zelo mlad. Sploh v moji disciplini traja nekaj časa, da tehniko izpiliš do konca in ojačaš. Bomo videli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!