Italijanska prababica, ki se ji čudijo tudi znanstveniki

Atletika 11. Nov 20255:00 0 komentarjev
Emma Marazzenga leta 2014. FOTO: Twitter.

Emma Maria Mazzenga je italijanska prababica, ki pri 92 letih podira sprinterske rekorde. Znanstveniki pravijo, da je človeški fenomen.

Italija velja za eno najstarejših evropskih držav, v kateri je vsak četrti državljan starejši od 65 let, zato ne preseneča, da od tam prihaja najhitrejša 90-letnica na svetu.

Emma Maria Mazzenga, ki ima že nekaj pravnukov, še zdaleč ni navadna prababica in niti ni navadna italijanska babica. Medtem ko njene številne vrstnice med njenimi rojakinjami poznajo skrivnosti izdelave okusnih testenin, je tisto, kar je najbolj skrivnostno v njeni zgodbi, telo.

Pri 92 letih, kolikor jih je dopolnila avgusta letos, namreč še vedno sprinta in gostuje v medijih z vsega sveta. O njej so pisali v ZDA, Aziji, Južni Ameriki, v Italiji pa je seveda že pravcata zvezdnica in redna gostja tamkajšnjih medijev.

Emma Maria Mazzenga
Italijanska superprababica v akciji (v sredini). FOTO: Profimedia.

Serijska svetovna rekorderka

Letos poleti je 200 metrov pretekla v času 51,47 sekunde in na svoj dolg seznam podvigov vpisala nov svetovni rekord v kategoriji 90 ali več let starih žensk.

Trenutno si v različnih starostnih kategorijah lasti pet svetovnih, devet evropskih in 28 italijanskih rekordov.

“Presenečena sem in zelo vesela, saj nisem mislila, da bom tako hitra,” je povedala po zadnjem svetovnem rekordu, ko je prejšnji mejnik Japonke Emiko Saito na 200 metrov iz leta 2022 premaknila za skoraj dve sekundi.

Leto pred tem je odtekla tri svetovne rekorde – v dvorani je na 200 metrov dosegla rezultat 51,08, 60 metrov pretekla v rekordnem času 13,91 in na 400 metrov tekla rekordnih 2:06,34.

Dva rekorda na 200 metrov ima tudi “Slovenka”

Ženski svetovni rekord na 200 metrov je eden najstarejših v atletiki, postavila ga je zdaj že nekaj časa pokojna Američanka Florence Griffith Joyner, ki je daljnega leta 1988 tekla 21,34. Takrat je bila stara 28 let.

Merlene Ottey
Merlene Ottey. FOTO: Guliverimages.

Na tej razdalji pa ima dva svetovna rekorda tudi “Slovenka”. Merlene Ottey je v dvorani leta 1993, takrat še pod jamajško zastavo, tekla 21,87, kar je večen dvoranski svetovni rekord. Na 200 metrov v dvorani namreč več ne tečejo. Legendarna Jamajčanka pa je rekorderka tudi v kategoriji nad 50 let, ko je leta 2010, malo po dopolnjenem 50. letu in takrat že s slovenskim državljanstvom, v Velenju tekla 24,33.

Kaj so ugotovili znanstveniki?

Po nizu omenjenih podvigov so z ušesi zastrigli tudi znanstveniki in se odločili, da preučijo njeno telo. Raziskovalci z univerz v Pavii na severu Italije in Marquette v Milwaukeeju v ZDA so jo podvrgli nizu meritev, vključno z obremenitvenim kolesarskim testom, meritvami moči in utrujenosti ter biopsijo stegenske mišice.

Emma Maria Mazzenga
FOTO: Profimedia.

Rezultati so bili izjemni. Ugotovili so, da so njene celice, ključne za proizvodnjo energije, primerljive s tistimi pri zdravih ženskah v dvajsetih letih, medtem ko je njena srčno-žilna zmogljivost ostala na ravni visoko aktivne odrasle osebe.

Tudi nevromišična povezava med možgani, živci in mišicami je ostala skoraj povsem ohranjena, kar je pri osebi, starejši od 90 let, izjemno redko.

Analiza mišičnih vlaken je pokazala, da so njena počasna vlakna, namenjena vzdržljivosti, po velikosti in moči enaka tistim pri mladih ženskah, hitra vlakna pa so bila po obsegu manjša, a še vedno zelo številčna.

Po mnenju raziskovalcev ta kombinacija omogoča vzdrževanje hitrosti in vzdržljivosti, ki ju sicer staranje navadno izniči.

“Emma je fenomen, a hkrati tudi dokaz, da ukvarjanje s športom lahko ohrani izjemno fizično pripravljenost tudi v desetem desetletju življenja,” je o tem povedal Chris Sundberg, direktor laboratorija za mišično fiziologijo in energetiko na univerzi Marquette.

Po 23 letih je spet začela teči in se ni ustavila

“To je moj način življenja. Brez teka in športa ne morem,” se zasmeji Mazzenga, ki pozimi v dvorani in poleti na prostem trenira dva do trikrat na teden.

Njeni treningi vključujejo ogrevanje, kratke sprinte, vaje za moč ter hojo ali kolesarjenje za ohranjanje gibljivosti in vzdržljivosti.

“Predvsem pa poslušam svoje telo,” dodaja.

Z atletiko se je začela ukvarjati v študentskih letih, ko je trenirala resno, in na 100, 200, 400 in občasno tudi 800 metrov tekmovala na najvišji državni ravni. Njen najboljši rezultat je četrto mesto na članskem državnem prvenstvu v Rimu.

Leta 1963, ko je bila stara 30 let, se je poročila, dobila otroke in atletiko postavila na stran za več kot dve desetletji. Do leta 1986, ko se je pri 53 letih na pobudo nekdanjih sošolcev vrnila na atletsko stezo in se z nje ni več nikoli umaknila.

“S pomočjo športa sem preživela težke čase, ki so v tako dolgem življenju, kot ga imam jaz, seveda prišli. V atletiki, ki zame ne pomeni samo tek, ampak tudi družbo, nikoli nisem sama. Zato uživam v vsakem koraku, ki ga naredim. Brez teka ne bi mogla živeti,” pravi Mazzenga.

Dvoranski rekord, ki ga je odtekla lani:

Doživela Mussolinija, Berlusconija, pandemijo …

Preživela in doživela je diktaturo Benita Mussolinija, drugo svetovno vojno, tri naslove Italije na svetovnih nogometnih prvenstvih, ustanovitev Evropske unije, uvedbo evra, Silvia Berlusconija in pandemijo covida-19, dočakala pa je tudi Giorgio Meloni, prvo žensko predsednico italijanske vlade.

Veseli pa se tudi let, ki so pred njo. Že naslednje leto bo z najvišjimi cilji odpotovala na veteransko svetovno prvenstvo na Švedskem, kjer seveda ne pričakuje nič drugega kot novih zmag in rekordov.

Pa naprej? “Najprej se bom osredotočila na naslednje leto, potem pa bomo videli, kaj in kako. Nerada delam dolgoročne načrte,” s humorjem odgovarja Mazzenga.

Italijanska superprababica, ki v svetu, v katerem so starostniki pogosto umaknjeni na obrobje, dokazuje, da lahko človek tudi v desetem desetletju življenja premika meje nemogočega in živi življenje mladostnika.

Gospa Mazzenga, na še mnogo let!

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!