"Dončić je povsod, Kopitar me je na zabavi presenetil"

Tom Teršek v opremi univerze Južna Kalifornija. FOTO: osebni arhiv.

Tom Teršek, mladinski svetovni prvak v metu kopja, o okrevanju po hudi poškodbi, zaradi katere je odsoten že več kot leto dni, o Los Angelesu, v katerem po novem živi, Luki Dončiću in druženju z Anžetom Kopitarjem.

Lani je slovenska atletika po 30 letih in Gregorju Cankarju, ki mu je v skoku v daljino to uspelo daljnega leta 1994, dobila drugega mladinskega svetovnega prvaka.

V Limi je to postal Tom Teršek, najobetavnejši metalec kopja na svetu, ki pa se je le malo po velikem uspehu v Peruju znašel na slabi strani športa – staknil je poškodbo, zaradi katere kopja na tekmah ni metal že več kot leto dni.

Medtem je sprejel “sto tisoč ameriških dolarjev” vredno ponudbo univerze Južna Kalifornija, znane po vrhunskih akademskih in športnih programih.

Po šestih mesecih, ki jih je preživel v Los Angelesu, se v času božično-novoletnih praznikov mudi v Sloveniji, zato smo ga pocukali za rokav in preverili, kako poteka okrevanje, zaradi katerega je izgubil celotno lansko sezono.

“Bilo je že tako hudo, da nisem mogel metati”

“Poškodba, ki je zelo pogosta pri metalcih in tudi v bejzbolu, se je pojavila postopoma. Ligament v komolcu se je raztegnil, zato sem čutil bolečine. Bolelo je že na svetovnem prvenstvu, po zadnjem nastopu septembra na mitingu v Italiji pa je bilo že tako hudo, da nisem mogel metati,” je opisal 19-letni Teršek, ki je moral zaradi poškodbe pod nož. Operiran je bil februarja letos v Stuttgartu.

“Mama, ki je zdravnica, se je pozanimala in prišla do Borisa Hollingerja, specialista za takšne poškodbe, ki na leto opravi prek 200 takšnih operacij. Operiral je tudi številne znane metalce kopja,” je povedal mladi Kranjčan, ki je lani vrgel daleč najboljši rezultat med mladinci na svetu in se z rezultatom 80,87 metra povsem približal slovenskemu članskemu rekordu Matije Kranjca (81,13 metra).

Prepričan je bil, da bo lahko ta mejnik iz leta 2016 padel letos, toda načrte mu je prekrižalo zdravje. Zaradi operacije je izpustil celotno sezono 2025, v kateri bi bil velik favorit za zlato medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu, prav lahko pa bi doživel tudi članski debi in nastopil na svetovnem prvenstvu v Tokiu.

“Konec marca ali v začetku aprila bom nazaj”

“Na žalost sem moral izpustiti sezono, a sem se s tem hitro sprijaznil. Poškodbe so pač sestavni del športa, prepričan pa sem, da se bom vrnil še boljši. Okrevanje gre po načrtih. Po mesecu in pol sem lahko začel metati lahke žogice. Zdaj sem že na 700-gramskih žogicah in tudi na lahkih, 400-gramskih kopjih,” je dejal.

“Mislim, da se lahko vrnem še boljši. Splošne moči nisem izgubil, v tehniki pa sem celo napredoval. V času okrevanja sem več časa posvetil prav tej prvini, pri kateri sem imel največ rezerv. Mislim, da bom hitro nazaj. Nastopati bom začel nekje konec marca, v začetku aprila, ko se začne sezona ameriškega univerzitetnega prvenstva. Nekje takrat bom na stotih odstotkih. Že na začetku pričakujem podobne rezultate od tistih pred poškodbo – meter, dva plusa ali minusa,” je pojasnil slovenski atletski supertalent.

V prvem delu sezone se bo posvetil tekmovanjem NCAA, na katerih cilja na junijski finale, nato pa tudi na avgustovsko člansko evropsko prvenstvo v Birminghamu.

“Za športnike je tukaj res dobro poskrbljeno”

V drugem delu pogovora smo z njim poklepetali o prvih mesecih v ZDA.

“Na univerzi v Los Angelesu je vse tako, kot mora biti. Na voljo imam odlične pogoje. Trikrat na teden imam fizioterapijo, zaposlenih je kar 20 fizioterapevtov, imamo zunanji in notranji fitnes, džakuzije, savno … Stadion je povsem blizu šole, vse je dostopno v petih minutah. Hrano imamo na razpolago skoraj ves dan, tudi proteine in preostale napitke imamo v hladilnikih povsod po univerzi. Športnike zelo cenijo in z njimi gradijo prepoznavnost. Tudi na tekmah je ogromno občinstva,” je povedal Teršek.

V univerzitetnem kompleksu sobo deli s Fincem Micom Lampinenom, ki je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Limi tretji v metu diska.

“Tudi z njegovo pomočjo sem se hitro prilagodil, saj sva oba tujca iz Evrope in sva šla skozi iste težave. Na fakulteti je tisoč študentov, niso samo športniki, zato je bilo za naju vse novo, a se zdaj tam že počutim kot doma. Le hrana je precej slabša, kot je pri nas. Pravzaprav je hrana skorajda edini minus,” se je zasmejal sin nekdanjega metalca kopja Roberta Terška, ki je tudi njegov trener.

“Obravnavajo me kot štirileten projekt”

“Oče je moj trener ostal tudi zdaj, saj imamo na univerzi hrvaškega trenerja Martina Marića, s katerim sta se poznala že od prej. Dogovorila sta se, da bomo skupaj sodelovali. Delam po očetovih načrtih, Martin pa me nadzoruje in pomaga,” je pojasnil.

Teršek ima v ZDA sicer plačan zelo drag študijski program, ob tem prejema še štipendijo za kritje stroškov bivanja, ima pa tudi pogodbo s tamkajšnjim atletskim klubom South Bay Athletic.

“To je kot nekakšna plača. Če bi, na primer, postal univerzitetni prvak, bi verjetno podpisal še boljšo pogodbo,” je razložil mladenič, ki v ZDA študira umetno inteligenco in namerava tam ostati štiri leta.

“Poškodba, ki me je doletela še pred prihodom v Los Angeles, jih ni zmotila. Za podpis sem se dogovarjal ravno v času pregledov v Stuttgartu. Že takrat so rekli, da je to normalna poškodba, da se to dogaja pogosto in da me bodo obravnavali kot štirileten projekt,” je razkril.

“Kopitar me je povabil na zabavo”

Štiri izpite v prvem polletju je opravil brez težav, v začetku naslednjega leta pa se vrača v Los Angeles, kjer živita tudi dva velikana ne le slovenskega, temveč tudi svetovnega športa.

Hokejist Anže Kopitar letos zaključuje neverjetno 20-letno pot pri Los Angeles Kings v ligi NHL, košarkarski superzvezdnik Luka Dončić pa je letos kot akter enega najbolj pompoznih prestopov v zgodovini lige NBA prišel k Los Angeles Lakers.

“Oba, predvsem Dončić, sta v Los Angelesu res prepoznavna. O Dončiću govorijo povsod. Na ulici sem videl že veliko ljudi z rumenim dresom s številko 77. Jaz ga še nimam, moram si ga kupiti. Zelo cenjen pa je tudi Kopitar. Zaradi njiju je naša država precej bolj prepoznavna, kot bi sicer bila. Ko ljudem povem, od kod prihajam, so vsi že slišali za Slovenijo,” je dejal Teršek, ki je enega od njiju že spoznal.

“Moja mama se pozna s Kopitarjevo ženo, zato me je povabil na zabavo. Počaščen sem bil, da sem ga lahko spoznal. Presenetil me je, kako prijazen in skromen človek je. Sploh nisem dobil občutka, da gre za zvezdnika svetovnega športa, ampak za povsem normalnega človeka. Podaril mi je tudi pulover v njegovih barvah. Super je bilo. Upam, da bom čim prej v živo, vsaj na tekmi, videl tudi Dončića. Na žalost še nisem bil na nobeni Dončićevi ali Kopitarjevi tekmi, saj nisem imel časa, bom pa to v prihodnosti zagotovo storil. Čim prej,” je sklenil eden največjih talentov v zgodovini slovenske atletike.

Če bo okrevanje teklo po načrtih, se bo Teršek na tekmovališča vrnil že spomladi, prvi resnejši odgovor na vprašanje o vrnitvi na vrh pa bodo prinesle univerzitetne tekme NCAA in nato tudi poletni vrhunec sezone.