Slovenija je na svetovnih prvenstvih v atletiki do zdaj osvojila sedem medalj. Prinesli so jih le štirje atleti.

Prvi Slovenec z medaljo na SP. “Res je, lahko bi naredil še veliko več.”

Atletika

26. Jan 2025 1

Atletika

26. Jan 2025 1

Medalja na svetovnem atletskem prvenstvu je podvig, ki uspe le redkim. V Sloveniji je do zdaj vsega štirim.

Na prvo kolajno na svetovnih prvenstvih je Slovenija čakala osem let od nastanka samostojne države. Leta 1999 jo je prinesel Gregor Cankar, ki je bil v Sevilli tretji v skoku v daljino.

Do naslednje slovenske kolajne na največjem atletskem tekmovanju je spet minilo osem let, dočakali pa smo kar dve. Primož Kozmus je bil leta 2007 v Osaki drugi v metu kladiva, Marija Šestak pa je bila tretja v troskoku. No, pravzaprav je do njene medalje trajalo precej več kot osem let.

Slovenska rekorderka je bila na Japonskem namreč peta, a pozneje skočila za dve mesti, saj sta bili dve njeni tekmici naknadno ujeti pri dopingu, tako da je kolajno prejela šele leta 2019.

Obdobje Kristjana Čeha

Vmes je za še dve poskrbel Kozmus, ki je leta 2009 v Berlinu Sloveniji prinesel prvi naslov svetovnega atletskega prvaka, leta 2011 v Daeguju pa osvojil bron in zaokrožil zbirko medalj z največjega atletskega tekmovanja, potem je nastopilo obdobje Kristjana Čeha, ki traja še danes.

Naš najboljši atlet zadnjega obdobja, ki bo kandidat za najvišja mesta tudi na skorajšnjem svetovnem prvenstvu v Tokiu, je leta 2022 v Eugeneu v ZDA postal svetovni prvak, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Budimpešti pred dvema letoma pa še svetovni podprvak.

Največja osmoljenka je Tina Šutej

Kaj pa preostale najboljše slovenske uvrstitve?

Kozmus je bil leta 2013 v Moskvi še četrti, ob debiju na svetovnih prvenstvih leta 2003 v Parizu pa peti, tako da ima na tem tekmovanju uvrstitve od prvega do petega mesta.

“Zdi se mi, kot da ne spadam ob Pogačarja in Dončića”

Atletika

7. Sep 2025 0

Atletika

7. Sep 2025 0

V tem pogledu zagotovo največja osmoljenka do zdaj je slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej, ki je bila četrta na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih. Pred dvema letoma v Budimpešti celo z istim rezultatom kot četrtouvrščena. Kdo ve, morda se ji sreča nasmehne letos v Tokiu in naposled pride do skorajda edine medalje, ki ji v njeni bogati zbirki manjka.

Četrta je bila tudi Brigita Bukovec na svetovnem prvenstvu 1997 v Atenah v sprintu na 100 metrov z ovirami.

Brigita Langerholc je bila šesta na 800 metrov leta 2007 v Osaki, Maruša Mišmaš Zrimšek je s šestim mestom v teku na 3000 metrov z zaprekami navdušila na zadnjem prvenstvu v Budimpešti, šesta pa sta bila leta 2001 v Edmontonu tudi Alenka Bikar na 200 metrov in leta 2007 v Osaki Miran Vodovnik v suvanju krogle.

Sedma mesta so zasedli Anita Horvat na 800 metrov leta 2022 v Eugeneu, Martina Ratej v metu kopja 2011 v Daeguju, Britta Bilač leta 1997 v Atenah v skoku v višino in Matic Osovnikar, ki je leta 2007 v Osaki postal prvi belopolti sprinter po 20 letih v finalu teka na 100 metrov.

Bukovec in Vodovnik lestvico najvišjih slovenskih uvrstitev na svetovih prvenstvih zaključujeta z osmima mestoma iz Göteborga 1995 oziroma Berlina 2009.

Vse medalje Slovenije z atletskih SP:

Zlati – Primož Kozmus, Berlin 2009 (met kladiva), Kristjan Čeh, Eugene 2022 (met diska)
Srebri – Primož Kozmus, Osaka 2007 (met kladiva), Kristjan Čeh, Budimpešta 2023 (met diska)
Bronaste – Gregor Cankar, Sevilla 1999 (skok v daljino), Marija Šestak, Osaka 2007 (troskok), Primož Kozmus, Daegu 2011 (met kladiva)