Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ta konec tedna se v Sloveniji obeta finiš državnozborskih volitev. Če imate Roberta Goloba in Janeza Janše dovolj, lahko alternativo za pobeg od še nikoli tako ostre volilne kampanje najdete v svetovnem dvoranskem prvenstvu v atletiki, ki bo od petka do nedelje v Torunu. Predstavljamo šest najbolj zvezdniških imen, ki bodo tam nastopila.
Julien Alfred (Sveta Lucija)
Starost: 24 let
Disciplina: 60 m
Julien Alfred je ena največjih sprinterskih senzacij zadnjih let in atletinja, ki je svojo majhno karibsko državo postavila na svetovni športni zemljevid. Sprinterka iz Svete Lucije je leta 2024 v finalu teka na 100 metrov z državnim rekordom 10,72 postala olimpijska prvakinja.
Državici, ki ima manj kot 200 tisoč prebivalcev, je prinesla sploh prvo olimpijsko medaljo. Ne eno, kar dve. Ob zlati iz najkrajšega sprinta še srebrno v teku na 200 metro in postala ena od glavnih zgodb iger. Tudi zaradi tega, ker je poskrbela, da je Sveta Lucija postala daleč najmanjša država s sprinterskim naslovom v zgodovini olimpijskih iger.
V olimpijskem finalu v Parizu je deklasirala nasprotnice in pred svetovno prvakinjo, Američanko Sha’Carri Richardson, zmagala s kar 15 stotinkami prednosti. Spomnila je na čase, ko je na podoben način zmagoval njen veliki vzornik. Največje ime v zgodovini svetovnega sprinta, Jamajčan Usain Bolt.
Istega leta je zmagala na 60 metrov na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, lani pa osvojila še svojo prvo medaljo s svetovnih prvenstev. V Tokiu je bila na 100 metrov tretja. Tudi tam je spisala zgodovino in državici, ki leži na vsega 617 kvadratnih kilometrih in je 32-krat manjša od Slovenije, prinesla prvo kolajno s svetovnih prvenstev na prostem.
Njena zgodba je filmska. Odraščala je v revni družini s štirimi otroki in hitro pokazala talent za sprint, ko je v osnovni šoli prehitevala tudi fante. Njen največji navijač in zaveznik je bil njen oče, ki pa je, ko je bila stara 12 let, umrl, zato se je odločila, da bo atletsko opremo postavila v kot. Na srečo si je pozneje premislila in se vrnila na tartan. Vse ostalo je zgodovina.
Armand Duplantis (Švedska)
Starost: 26 let
Disciplina: skok s palico
Armand “Mondo” Duplantis je eden največjih fenomenov sodobne atletike. Nedavno je še 15. podrl svetovni rekord v skoku s palico, ki je trenutno postavljen pri 6,31 metra, kar je 17 centimetrov višje od Sergeja Bubke. Legendarnega Ukrajinca bo kmalu prehitel tudi po številu medalj.
Zmagal je na zadnjih dveh olimpijskih igrah (Tokio 2021, Pariz 2024) in zadnjih treh svetovnih prvenstvih (Eugene 2022, Budimpešta 2023, Tokio 2025), leta 2019 pa v Dohi kot najstnik postal svetovni podprvak. Še trikrat, v letih 2018, 2022 in 2024, je postal evropski prvak, zmagal pa je tudi na zadnjih treh dvoranskih svetovnih prvenstvih, na katerih bo v Torunu lovil četrti zaporedni naslov svetovnega prvaka v dvorani. Tam je leta 2021 zmagal tudi na evropskem prvenstvu in bil petkrat zmagovalec diamantne lige.
Ima tudi kup posamičnih nagrad. Štirikrat, tudi lani, je bil izbran za najboljšega atleta leta na svetu, lani pa je prejel tudi nagrado Laureus za najboljšega športnika leta na svetu in premagal našega Tadeja Pogačarja. Za to nagrado je bil do zdaj nominiran že petkrat. Tudi letos je.
Rojen je v ZDA, a tekmuje za Švedsko, domovino svoje mame, atletika pa mu je bila praktično položena v zibelko. Njegov oče Greg, ki mu je pred hišo že kot otroku postavil poligon za skok s palico, je bil skakalec s palico tudi sam, mama Helena pa je nekdanja sedmerobojka.
Mattia Furlani (Italija)
Starost: 21 let
Disciplina: skok v daljino
Mattia Furlani velja za enega največjih mladih talentov svetovne atletike. Italijan je v skoku v daljino že kot 17-letnik letel čez osem metrov in to mejo v naslednjih letih redno preskakoval. Še kot najstnik je skočil 8,38 metra daleč.
V atletskem svetu je nase prvič resno opozoril leta 2024, ko je malo po dopolnjenem 19. rojstnem dnevu postal dvoranski svetovni podprvak. Poleti je na domačem evropskem prvenstvu v Rimu osvojil srebrno medaljo, kot najstnik pa nato do medalje prišel tudi na olimpijskih igrah v Parizu, s katerih je odšel z bronasto medaljo.
Ob koncu leta je bil izbran za najboljšega mladega atleta na svetu, z uspehi pa nadaljeval tudi lani, ko je blestel. Najprej je v Apeldoornu prišel do naslova evropskega dvoranskega podprvaka, potem dva tedna pozneje v Nanjingu osvojil naslov dvoranskega svetovnega prvaka, dozdajšnji vrhunec mlade kariere pa doživel ob koncu poletja, ko je na svetovnem prvenstvu v Tokiu postal svetovni prvak. Sicer le za centimeter, a izboljšal je tudi osebni rekord (8,39 metra).
Tudi on prihaja iz zelo športne družine. Oče Marcello, ki je tudi njegov trener, je nekdanji skakalec v višino (osebni rekord 2,27 metra), mama, ki prihaja iz Senegala, je bila solidna sprinterka, njegova starejša sestra Erica pa je bila odlična skakalka v višino (njen osebni rekord je 1,94 metra).
Zanimivo, da se je s skokom v višino ukvarjal tudi sam. Ne samo to, na evropskem prvenstvu do 18 let v Jeruzalemu leta 2022 je postal evropski prvak tako v skoku v daljino kot v skoku v višino. Morda tudi od tod vzdevek Človek pajek, ki se ga je prijel v zadnjih letih.
Cole Hocker (ZDA)
Starost: 24 let
Disciplina: 3000 m
Cole Hocker spada med najvznemirljivejše tekače na svetu ta hip, ki ga zaznamuje predvsem brutalno hiter finiš. Američan je v zadnjih letih zaslovel z izjemno taktično zrelim tekom in sposobnostjo, da v zadnjih metrih premaga tudi na papirju hitrejše tekmece.
Že kot študent univerze iz tekaške meke v Oregonu je bil ena največjih zvezd ameriške univerzitetne atletike, blestel je v teku na 1500 m in miljo.
Že kot 20-letnik je nase opozoril leta 2021, ko je bil na olimpijskih igrah v Tokiu šesti na 1500 metrov, eksplodiral pa na olimpijskih igrah 2024 v Parizu, kjer je senzacionalno postal olimpijski prvak. Še pred tem je na 1500 metrov v Glasgowu postal svetovni dvoranski podprvak.
Lani je šokiral še na svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer je nepričakovano zmagal v teku na 5000 metrov in dokazal, da je tudi zelo univerzalen tekač. To bo skušal potrditi tudi v Torunu, kjer bo tekel na 3000 in ne na 1500 metrov, potem ko se na krajši razdalji presenetljivo ni uvrstil na prvenstvo.
Severnoameriški rekorder na 1500 metrov in miljo tako na prostem kot v dvorani je odličen tudi na enkrat daljši razdalji. Z rezultatom 7:23,14 na večni lestvici zaostaja le za svetovnim rekorderjem Grantom Fisherjem.
Še zanimivost: Hocker se je s tekom začel ukvarjati šele v srednji šoli, pred tem pa treniral ameriški nogomet.
Keely Hodgkinson (Velika Britanija)
Starost: 24 let
Disciplina: 800 m
Keely Hodgkinson so slovenski ljubitelji športa dodobra lahko spoznali pred mesecem dni, ko je v zgodovino na spektakularen način poslala edini slovenski atletski svetovni rekord, dvoranski mejnik Jolande Čeplak na 800 metrov (1:55,82) iz leta 2002. Rekord je popravila za več kot sekundo in ga nastavila na izjemnih 1:54,61.
Britanka, ki je ena najpriljubljenejših športnic na Otoku, je prvo veliko medaljo osvojila še kot najstnica in leta 2021 v Tokiu postala olimpijska podprvakinja. V Parizu leta 2024 se je okitila z nazivom olimpijske prvakinje. Je tudi dvakratna evropska prvakinja in dvakratna evropska dvoranska prvakinja, zanimivo pa je, da na svetovnih prvenstvih zlate kolajne še nima.
Na prostem je v letih 2022 in 2023 prišla do srebrnih medalj, v Tokiu pa je bila lani bronasta, tako da v Torun prihaja po edini naziv, ki ji še manjka. Bilo bi veliko presenečenje, če ga ne bi osvojila.
Zaradi tumorja, ki se je v njeni glavi pojavil v otroštvu, je danes na eno uho 95-odstotno gluha, naravnost neverjeten pa je podatek, kdaj se je rodila. Natanko na dan, ko je Čeplak odtekla svetovni rekord.
Jaroslava Mahučik (Ukrajina)
Starost: 24 let
Disciplina: skok v višino
Jaroslava Mahučik je ena najboljših atletinj svoje generacije in skakalk v višino v zgodovini. Zlate medalje je na največjih tekmovanjih kot po tekočem traku osvajala v mlajših kategorijah, še pred izstopom iz mladinskih vrst pa je nase močno opozorila na članski ravni.
Na svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi je bila druga in postala najmlajša atletinja z medaljo v tehničnih disciplinah s svetovnih prvenstev na prostem v zgodovini atletike. Na dan finala je bila stara 18 let in 11 dni, ob tem pa skočila še mladinski svetovni rekord (2,04 metra).
To je bil začetek niza kolajn z največjih tekmovanj, ki jih je v njeni karieri res ogromno. Je večkratna olimpijska, svetovna in evropska prvakinja tako na prostem kot v dvorani, pa čeprav ni dopolnila niti 25 let. Z največjih članskih tekmovanj ima že neverjetnih 14 medalj, več kot polovica jih je zlatih.
Toda še bolj kot z vsem naštetimi se je v zgodovino atletike vpisala na mitingu diamantne lige julija 2024 v Parizu, kjer je preskočila 2,10 metra in popravila enega najdolgotrajnejših svetovnih rekordov v zgodovini. Mejnik legendarne Bolgarke Stefke Kostadinove iz daljnega leta 1987 (2,09 m).
Dekle iz Dnipra je tudi simbol ukrajinske vztrajnosti v času vojne, na katero vseskozi opozarja in solidarnost s svojimi rojaki, ki trpijo, na različne načine vseskozi kaže tudi na velikih tekmovanjih. Ne dvomimo, da bo tudi na Poljskem podobno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!