Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Edmund Patrick Jordan, ki je v četrtek za posledicami raka prostate umrl pri 76 letih, bo v spominu ljubiteljev avtomotošporta za vselej ostal kot eden najbolj karizmatičnih osebnosti v zgodovini formule 1.
Svojo podjetniško žilico je leta 1948 v Dublinu rojeni Jordan pokazal že v otroštvu, ko je v šoli prodajal sadje. Kljub temu se je sprva spogledoval z duhovniškim poklicem, a se po šesttedenskem tečaju računovodstva pozneje zaposlil v banki.
Ko se je leta 1970 v Dublinu pričela stavka bankirjev, je kot računovodja zaposlitev našel pri elektrodistributerskem podjetju, v tem času pa odkril tudi strast do dirkanja. Tako kot večina dirkačev je začel v kartingu, nato pa napredoval v zahtevnejša tekmovanja, kot sta formula Ford, formula 3, leta 1981 pa je nastopil tudi na sloviti dirki 24 ur Le Mansa.
Svojo prvo dirkaško moštvo, pod imenom Eddie Jordan Racing, je ustanovil ob koncu leta 1979 in z njo dosegal številne uspehe v nižjih kategorijah, zlasti v Formuli 3. Leta 1991 je naredil pogumen korak naprej in vstopil v formulo 1 z moštvom Jordan Grand Prix. Da ekipa ni le muha enodnevnica, je dokazala že v svoji premierni sezoni.
Predvsem po zaslugi izjemnega debitantskega nastopa Michaela Schumacherja v Spa-Francorchampsu, kjer je poznejši sedemkratni svetovni prvak zamenjal Bertranda Gachota. Nemec je s sedmim mestom navdušil v kvalifikacijah, a nato zaradi okvare sklopke odstopil že po prvem krogu dirke. Kljub temu je pustil močan vtis in po enem samem nastopu prestopil k Benettonu, Jordan pa je s tem pokazal svoj izjemen nos za nadarjene dirkače.
V devetdesetih letih si je ekipa Jordan sicer zgradila sloves moštva, ki se ni balo kosati s tekmeci s precej večjimi proračuni. Vrhunec tega obdobja je prišel v sezoni 1999, ko se je ekipa borila za najvišja mesta. Tedaj je nastopala z dirkalnikom Jordan 199, ki ga je poganjal motor Mugen-Honda. Voznika sta bila Heinz-Harald Frentzen, ki je v ekipo prišel iz Williamsa, in Damon Hill, svetovni prvak iz leta 1996.
Prav Frentzen je bil tisti, ki je sezono povzdignil v zgodovinski uspeh. Dobil je dve dirki – v Franciji (Magny-Cours) in v Italiji (Monza) – še šestkrat pa se uvrstil na zmagovalne stopničke. Njegova zanesljivost, konstantnost in sposobnost izkoriščanja kaotičnih razmer so ga do zadnjih dirk ohranjali v boju za naslov svetovnega prvaka. Na koncu je s 54 točkami osvojil 3. mesto v skupnem seštevku, za Fincem Miko Häkkinenom (McLaren Mercedes) in Severnim Ircem Eddiejem Irvinom (Ferrari).
Jordan Grand Prix se je tistega leta dokazala tudi v konstruktorskem seštevku, ki ga je sklenila na visokem tretjem mestu, kar je bil daleč največji uspeh v zgodovini moštva. Po tej sezoni ekipi ni več uspelo ponoviti odmevnega dosežka. V naslednjih letih so jih namreč tudi na račun menjav opremljevalcev motornih agregatov pestile številne tehnične težave, vse večji pa je postajal tudi finančni razkorak z najboljšimi ekipami. Leta 2005 in po 250 dirkah se je Eddie Jordan odločil prodati moštvo podjetju Midland Group za 60 milijonov dolarjev, kar je pomenilo konec zlate dobe za Jordan Grand Prix.
Po prodaji ekipe je postal priljubljen analitik in strokovni komentator na različnih televizijah, pa tudi televizijski voditelj in kolumnist, ki je navduševal s svojo neposrednostjo, pronicljivih informacijah iz sveta formule 1 ter karizmo. Ta je do izraza prišla tudi na glasbenih odrih, saj je bil Jordan navdušen bobnar in je redno nastopal z različnimi glasbenimi skupinami, pogosto v dobrodelne namene.
Šestinsedemdesetletni Irec, ki je na račun svoje izjemne barvite osebnosti zaslovel kot eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih ljudi v svetu formule 1, je decembra razkril, da je zbolel za rakom prostate, ki se je razširil po spodnjem delu telesa. Preminil je v četrtek in za sabo pustil ženo Marie, s katero je bil poročen od leta 1979, ter štiri otroke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!