Karavana formule ena se bo v nedeljo merila že na 12. dirki letošnje sezone. Velika nagrada Francije v Le Castelletu bo nekaj posebnega za sedemkratnega prvaka Lewisa Hamiltona, za katerega bo to že 300. dirka v kraljici motošporta. A Britančev jubilej bo vseeno nekoliko v senci nadaljevanja boja za naslov med Maxom Verstappnom in Charlesom Leclercom.

VN Francije, 24. julij

Dolžina kroga: 5,842 km

Število krogov: 53

Dolžina dirke: 309,69 kilometra

Število zavojev: 15 (6 levih, 9 desnih)

Število DRS con: 2

Smer dirkanja: v smeri urinega kazalca

Rekord kroga: 1:32,740 – Sebastian Vettel (2019)

Prva dirka: 1971

Pregled sezone F1 2022

Avtomoto

20. Nov 2022

Avtomoto

20. Nov 2022

Sin legendarnega Schumacherja kot feniks iz pepela

Avtomoto

11. Jul 2022 0

Avtomoto

11. Jul 2022 0

Dirkališče Paul Riccard bo gostilo 12. dirko izjemno zanimive sezone 2022. Nadaljeval se bo boj med Maxom Verstappnom in Charlesom Leclercom. Čeprav ima Nizozemec v skupnem seštevku pred Monačanom 38 točk prednosti, pa se zdi, da so pri Ferrariju v tem poletnem obdobju ujeli pravi ritem. Po šestih zaporednih slavjih Red Bulla (od tega pet Verstappen, ena pa Sergio Perez) so Italijani dobili zadnji dve dirki. V Silverstonu je bil najboljši Carlos Sainz, v Spielbergu pa Leclerc, in rdeči so pokazali, da je prvenstvo še daleč od odločenega.

Na stezi nad platoju nad Azurno obalo bomo dirko v najmočnejšem razredu videli še četrtič po prenovi. V letih 2018 in 2019 je ta proga veljala za dvorišče Mercedesa, po letu dni premora zaradi koronavirusa pa je lani tam slavo pobral Red Bull. V napetem zaključku so po uspešnejši taktiki prišli do prvega in tretjega mesta in srebrnim puščicam zadali pomemben poraz v boju za oba naslova. Na koncu so se sicer s Verstappnom veselili dirkaškega, konstruktorski pa je še osmič zapored pripadel Nemcem.

Hamilton v družbo elitne šesterice

V letošnji sezoni ekipa iz Brackleyja ni na takšnem nivoju kot v preteklosti. George Russell in Lewis Hamilton sta sicer zbrala sedem tretjih mest, a višje kot od najnižje stopničke ni šlo. Kljub temu pa je pred starejšim Britancem prav posebna dirka. 37-letnik bo namreč odvozil še 300. dirko v svetu formule ena, v tem ‘klubu’ pa se bo pridružil le še petim dirkačem. Rubens Barrichello, Michael Schumacher, Jenson Button, Fernando Alonso in Kimi Raikkonen so imena, ki so močno zaznamovala zgodovino kraljice motošporta.

Hamiltonovih 300 dirk v F1:

Hamilton bo postal prvi med to šesterico, ki je/bo prav vseh 300 dirk odpeljal z le enim motornim opremljevalcem. Poleg trenutnega moštva je namreč pred tem nastopal le še za McLaren, ki pa ga je takrat prav tako z motorji oskrboval Mercedes. Manj v prid pa veteranu F1 govori statistika – nihče od preostale peterice namreč po mejniku 300 dirk ni več okusil slasti zmage. Bo Hamilton postal prvi, ki mu bo to uspelo?

Britanec bo sicer izpustil prvi trening pred VN Francije, saj bo priložnost v njegovem Mercedesu dobil Nyck de Vries. Vsako moštvo mora mladim in neizkušenim voznikom omogočiti dva treninga na sezono. Tokrat bo za volanom sedemkratnega svetovnega prvaka torej sedel Nizozemec, prvak F2 iz 2019 in aktualni prvak v formuli E.

Ferrari in MSC daleč spredaj

V Franciji je do zdaj zmagal dvakrat (2018, 2019), s čimer je še zelo daleč od najuspešnejših posameznikov. Michael Schumacher je na francoskih tleh (a v Magny Coursu) slavil kar osemkrat, s čimer je to najbolj uspešno prizorišče legendarnega Nemca. Za Francoze bo to sicer že 62. dirka, tam se je motošport zares začel že pred prvo svetovno vojno.

Večkratni zmagovalci VN Francije

Dirkači

Michael Schumacher: 8 (1994, 1995, 1997, 1998, 2001, 2002, 2004, 2006)

Alain Prost: 6 (1981, 1983, 1988, 1989, 1990, 1993)

Juan Manuel Fangio: 4 (1950, 1951, 1954, 1957)

Nigel Mansell: 4 (1986, 1987, 1991, 1992)

Jack Brabham: 3 (1960, 1966, 1967)

Jackie Stewart: 3 (1969, 1971, 1972)

Mike Hawtorn: 2 (1953, 1958)

Dan Gurney: 2 (1962, 1964)

Jim Clark: 2 (1963, 1965)

Ronnie Peterson: 2 (1972, 1974)

Niki Lauda: 2 (1975, 1984)

Mario Andretti: 2 (1977, 1978)

Lewis Hamilton: 2 (2018, 2019)

Moštva:

Ferrari: 17 (1952, 1953, 1956, 1958, 1959, 1961, 1968, 1975, 1990, 1997, 1998, 2001, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008)

Williams: 8 (1980, 1986, 1987, 1991, 1992, 1993, 1996, 2003)

Lotus: 7 (1963, 1965, 1970, 1973, 1974, 1977, 1978)

Renault: 5 (1979, 1981, 1982, 1983, 2005)

McLaren: 5 (1976, 1984, 1988, 1989, 2000)

Brabham: 4 (1964, 1966, 1967, 1985)

Mercedes: 3 (1954, 2018, 2019)

Alfa Romeo: 2 (1950, 1951)

Tyrrell: 2 (1971, 1972)

Benetton: 2 (1994, 1995)

* upoštevane so le dirke po začetku svetovnega prvenstva F1, leta 1950.

A kot del svetovnega prvenstva se je VN Francije uveljavila že v prvem letu (1950), nato pa po številni menjavi prizorišč (skupno je preizkušnjo gostilo kar sedem dirkališč) na koledarju brez prekinitve vztrajala vse do leta 2008. Takrat se je karavana nazadnje merila v Magny-Coursu, po desetih letih premora pa se je dirka vrnila v Francijo – na zdajšnjo stezo.

To zaznamujejo številne široke asfaltirane izletne cone, ki so zanimivo pobarvane, kljub temu pa proga med navijači ne uživa veliko navdušenja. Se bo to z razburljivo preizkušnjo spremenilo že ta konec tedna? Preverite na programih Sportkluba, kjer bodo prenosi celotnega dogajanja, nedeljsko preizkušnjo pa bomo v živo spremljali tudi na naši spletni strani.

Spored VN Francije

Le Castellet

Petek: prvi prosti trening (14.00), drugi prosti trening (17.00)

Sobota: tretji prosti trening (13.00), kvalifikacije (16.00)

Nedelja: dirka (15.00)