Ko je pred slabim letom dni na malce kontroverzen način prišel do svojega krstnega naslova v formuli ena, s katerim je prekinil štiriletno vladavino Lewisa Hamiltona, smo se spraševali, če je na vidiku nova dominanca, njegova. In odgovor po nekaj več kot desetih mesecih je ja. Glasen ja. Max Verstappen je namreč s prepričljivo zmago in po zmedi v Suzuki potrdil še drugo zaporedno slavje, do katerega je prišel po brezhibni sezoni in brez drame. Dokaz za to: uspelo mu je že štiri dirke do konca prvenstva.
Če ima prvi naslov 25-letnega nizozemsko-belgijskega dirkača ob sebi črno piko, za katero je z napačnimi potezami na finalu lanske sezone poskrbel nekdanji direktor dirk Michael Masi, pa je njegovo drugo zaporedno slavje brezmadežno.
Kljub velikim spremembam tehničnih pravil in regulacij, ki so na novo premešale karte v boju najboljših ekip v kraljici motošporta, pa ime na pokalu za dirkaškega prvaka še drugo leto zapored ostaja enako. Max Verstappen praktično celo sezono ni imel konkurence, kljub drugačnim napovedim pa so mu pri Red Bullu pripravili dirkalnik, s katerim je pometel s tekmeci.
Lanske dosežke, ko je na 22 dirkah na stopničkah stal kar 18-krat, od tega 10-krat na najvišji, je še popravil. Že pred koncem tedna v Suzuki je imel namreč na svojem računu za leto 2022 11 zmag, na večini katerih ni imel konkurence. Če jo je slučajno imel, pa so se tekmeci iz resnega boja izločili sami.
Ko nor talent v roke dobi pravo ‘orodje’
Začetek obrambe naslova in nove ere je bil za nizozemskega rdečega bika sicer vse drugo kot sanjski. Prej nočna mora. Na uvodu v Bahrajnu se je namreč s Charlesom Leclercom boril za zmago, ko je bilo že jasno, da bo ta pripadla Monačanu, pa je Verstappna izdal še dirkalnik in ostal je brez točk. Podobno se mu je pripetilo tudi na tretji dirki v Avstraliji (vmes je sicer po novem ogorčenem boju z Leclercom slavil v Savdski Arabiji) in deželo tam spodaj je zapuščal s kar 46 točkami zaostanka za Ferrarijevim dirkačem.
Razočaranje po odstopu v Avstraliji:
A sin nekdanjega dirkača formule ena Josa Verstappna, ki ima še naprej velik pomen in vpliv na Maxovo kariero, je ostal miren. Za razliko do prvih let v formuli ena, ko je bil pogosto neučakan in je rinil z glavo skozi zid, ga odstopa nista spravila s tira. Še več, v njem sta prebudila šampionsko formo, s katero je na naslednjih šestih dirkah zmagal kar petkrat in že pred poletnim odmorom zagospodaril dirkaškemu seštevku.
Ko se je tam enkrat znašel na vrhu, tega mesta ni več prepustil nikomur. V Veliki Britaniji je s “pol dirkalnika” prilezel do sedmega mesta, v Avstriji ga je po novi borbi pošteno ugnal hitrejši Leclerc. A taktične napake Ferrarija in tudi nekaj vozniških Verstappnovega vrstnika so pomenile, da bo Maxov pohod do drugega zaporednega naslova težko ustaviti.
In to je v naslednjih dirkah tudi potrdil. Na Madžarskem in v Belgiji je dokazal, da mu trenutno ni para, pa čeprav je obakrat začel izven prve deveterice (kot 10. in 14.). Na trenutke se je zdelo, kot da se s tekmeci poigrava in da vozi le tako hitro, kot je potrebno.
* Sezone 2022 še ni konec. Statistika velja po VN Japonske.
Upravičil vsako sekundo, evro …
Po nizu petih zaporednih zmag v začetku jeseni se ni več postavljalo vprašanje, ali bo produkt Red Bullove šole slavil še drugi zaporedni naslov, pač pa kdaj. Različne računice so prvo priložnost prinesle že v Singapurju, kjer pa po eni redkih napak moštva že v soboto in tudi preveč optimističnemu napadu na Landa Norrisa na dirki višje od sedmega mesta ni mogel. Bil je nezadovoljen, bil je frustriran, pa čeprav je vedel, da bo druga zvezdica prišla slej ko prej.
S številko ena na dirkalniku (prvi po Sebastianu Vettlu 2013) je šampionski obraz znova pokazal v Suzuki. V dežju je odpeljal fantastično, po pravi zmešnjavi ob koncu dirke (podeljene so bile polne točke, čeprav dirkači niso odpeljali vsaj 75% celotne dirke) pa se je lahko veselil druge zaporedne krone sveta.
Še enkrat več je potrdil, da je bila odločitev Red Bulla, da ga še kot otroka zvabijo v svojo dirkaško družino in akademijo, pravilna. O tem Christian Horner in Helmut Marko, glavna moža celotnega Red Bullovega pogona, nista nikoli dvomila. Sploh ko je v Avstraliji 2015 s Toro Rossom že na krstni dirki med elito osvojil sedmo mesto in postal najmlajši dobitnik točk v zgodovini – to mu je uspelo pri 17 letih in 163 dnevih.
Še manj so v njegove sposobnosti dvomili dobro leto pozneje, ko je po slabih predstavah Danila Kvyjata sredi sezone prestopil k rdečim bikom in po famoznem trčenju Hamiltona in Nica Rosberga že na premieri v modro-rumeno-rdečem kombinezonu v Barceloni osupnil motošportni svet. Tudi do prve zmage je prišel kot daleč najmlajši dirkač v zgodovini – štel je 18 let in 228 dni.
V eminentni družbi, a želi še višje
Po letih vzpenjanja, predvsem pa zorenja, je prvi vrhunec doživel lani. V dobitni kombinaciji hitrega dirkalnika in vrhunskega voznika je končal prevlado Mercedesa, a letos je letvico postavil še višje. Z drugim naslovom prvaka se je neustrašni lev, ki še naprej krasi njegovo čelado, na večni lestvici izenačil z velikani tega športa, kot so Fernando Alonso, Jim Clark, Mika Hakkinen, Emerson Fittipaldi, Graham Hill in Alberto Ascari. Po mladosti pa ga je pri tem dosežku prekašal le njegov predhodnik in tudi vzornik Sebastian Vettel.
Najmlajši dvakratni svetovni prvaki v F1:
1. Sebastian Vettel: 24 let, 98 dni (2011)
2. Max Verstappen: 25 let, 9 dni (2022)
3. Fernando Alonso: 25 let, 85 dni (2006)
A glede na predstave, sploh v trenutkih, ko se Verstappen zaveda, da njegov dirkalnik ni najhitrejši, pa iz njega vseeno iztisne maksimum, je jasno, da se Nizozemec tu ne bo ustavil. V takem slogu – in konkurenčnemu dirkalniku, ki je v F1 predpogoj za zmage in naslove – pa bodo v prihodnjih letih v nevarnosti tudi najvišji in zaenkrat še nedosegljivi rekordi. Tekmecem pa bodo ostajale le drobtinice …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!