Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalZa nami je ena najbolj pestrih sezon v formuli ena, zagotovo pa najbolj zanimiva v času trenutnih pravil, ki se po štirih letih poslavljajo. Lando Norris je s krstnim naslovom prvaka za dve točki končal prevlado Maxa Verstappna in postal še 11. britanski dirkač s svetovno krono.
McLarnu se vendarle ni ponovila zgodba iz leta 2007, ko je dvoboj srebrnih Fernanda Alonsa in Lewisa Hamiltona v popolnosti izkoristil Kimi Raikkonen in s točko prednosti pred obema osvojil naslov prvaka.
Lando Norris je na finalni dirki v Abu Dabiju zdržal vse pritiske in osvojil tretje mesto za obema glavnima tekmecema za naslov – Maxom Verstappnom in Oscarjem Piastrijem. A ker mu je tretja stopnička ne glede na rezultat ostalih protagonistov prinašala skupno zmago, se je 26-letni Britanec v krogu družine, prijateljev in sodelavcev lahko veselil največjega uspeha v karieri.
V 75. sezoni kraljice motošporta je postal še 35. različni svetovni prvak, 11 iz Velike Britanije. V tem pogledu se je pridružil Mike Hawthornu (1958), Grahamu Hillu (1962, 1958), Jimu Clarku (1963, 1965), Johnu Surteesu (1964), Jackieju Stewartu (1969, 1971, 1973), Jamesu Huntu (1976), Niglu Mansellu (1992), Damonu Hillu (1996), Jensonu Buttnu (2009) in Lewisu Hamiltonu (2008, 2014, 2015, 2017-2020). S tem je Otočane še utrdil na vrhu večne lestvice držav, kjer imajo po novem devet zvezdic (21:12) prednosti pred drugo Nemčijo.
Konec 17-letnega čakanja
Prav Hamilton je bil tudi zadnji prvak, ki je na tron motošporta stopil z McLarnom (2008). Norris je končal 17-letno sušo srebrnih, postal je osmi dirkač z zmago za ekipo iz Wokinga, ki je po novem pri 13 naslovih. Pred najnovejšim junakom in omenjenim Hamiltonom je to še uspelo Emersonu Fittipaldiju (1974), Jamesu Huntu (1976), Nikiju Laudi (1984), Alainu Prostu (1986, 1986, 1989), Ayrtonu Senni (1988, 1990, 1991) in Miki Hakkinenu (1998, 1999).
Voznik iz Bristola se je vpisal tudi na seznam najmlajših svetovnih prvakov – na sedmo mesto. Na vrhu ostaja Sebastian Vettel (23 let in 134 let), pred njim so še Hamilton (23 let, 300 dni), Fernando Alonso (24 let, 58 dni), Max Verstappen (24 let, 73 dni), Emerson Fittipaldi (25 let, 273 dni) in Michael Schumacher (25 let, 314 dni).
Tako na tesno že dolgo ni šlo
Norrisu, ki je končal štiriletno vladavino Verstappna, s čimer je pet zaporednih naslovov v vsej zgodovini še naprej osvojil le Schumacher (štiri pa ob Maxu še Hamilton, Vettel in Juan Manuel Fangio), je podvig uspel pri 26 letih in 24 dneh.
Čeprav se na majhno razliko do nizozemskega tekmeca verjetno požvižga – na koncu sta ju ločili le dve točki – pa je to najmanjša razlika, odkar je leta 2010 v veljavi nov način točkovanja. Ker je Oscar Piastri za moštvenim kolegom zaostal 13 točk, je to tudi najmanjša razlika med prvimi tremi v zadnjih petnajstih letih. Leta 2010 je Vettel slavil štiri točke pred Alonsom (in 14 pred Markom Webbrom), 2016 pa Nico Rosberg pet pred Hamiltonom. V sezoni 2021, ko sta na zadnjo dirko prišla izenačena, je Verstappna in Hamiltona na koncu ločilo osem točk.
Šele petič v zgodovini je razlika med najboljšima sicer znašala dve točki, prvič po letu 2003, ko je Schumacher prehitel Kimija Raikkonena (93:91). Še devetkrat pa je bil razkorak manjši – točko ali manj.
Najmanjše razlike ob koncu sezone formule ena:
pol točke:
1984: Niki Lauda 72 – Alain Prost 71,51 točka:
1958: Mike Hawtorn 42 – Stirling Moss 41
1961: Phill Hill 34 – Wolfgang von Trips 33
1964: John Surtees 40 – Graham Hill 39
1976: James Hunt 69 – Niki Lauda 68
1981: Nelson Piquet 50 – Carlos Reutemann 49
1994: Michael Schumacher 92 – Damon Hill 91
2007: Kimi Raikkonen 110 – Lewis Hamilton in Fernando Alonso 109
2008: Lewis Hamilton 98 – Felipe Massa 972 točki:
1983: Nelson Piquet 59 – Alain Prost 57
1986: Alain Prost 72 – Nigel Mansell 70
1999: Mika Hakkinen 76 – Eddie Irvine 74
2003: Michael Schumacher 93 – Kimi Raikkonen 91
2025: Lando Norris 423 – Max Verstappen 421
Norris je torej dosanjal življenjske sanje in upravičil zaupanje McLarna, kamor je prišel pred sedmimi leti. A ob velikanski spremembi pravil tako na pogonskem kot aeordinamičnem področju se bodo karte za sezono 2026 spet na novo premešale, učinek talnega efekta, pomično zadnje krilce DRS in trenutno razmerje hibridnih motorjev se namreč umikajo in odpirajo vrata novemu razmerju moči.
Kdo bo najbolje izkoristil (pre)kratko zimo? Nova sezona se začne 8. marca v Bahrajnu, kjer bodo prva testiranja že v začetku februarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!