Kaj se dogaja z Alpami in Himalajo?

Foto: Guliverimage

Smrt dvakratne olimpijske prvakinje v biatlonu Laure Dahlmeier v Pakistanu je ponovno opomnila na nevarnosti, ki jih prinaša alpinizem. Se tveganje povečuje tudi zaradi podnebnih sprememb? Dokaze je vse težje zanikati.

Nekdanja nemška biatlonska zvezdnica je pretekli teden v starosti 31 let umrla med vzponom na šesttisočak Laila Peak v pogorju Karakorum v Pakistanu, ko jo je zasulo kamenje. Skalni podori so v tamkajšnji regiji vse pogostejši pojav, znanstveniki pa kot razlog zanje navajajo tudi posledice podnebnih sprememb.

6.096 metrov visoki Laila Peak sicer velja za enega najbolj impozantnih vrhov tamkajšnjega gorovja. Njegova oblika spominja na v nebo štrleč zob morskega psa, kar pomeni, da je gora strma z vseh strani in z alpinističnega vidika velja za izjemno zahteven vzpon.

Kaj takšnega se Pogačarju ni zgodilo že skoraj dve leti

Kolesarstvo

6. Avg 2025 2

Kolesarstvo

6. Avg 2025 2

Lindsey Vonn znova presenetila

Alpsko smučanje

6. Avg 2025 2

Alpsko smučanje

6. Avg 2025 2

Kot poroča Deutsche Welle, je bila severozahodna stena gore še pred dvema desetletjema skozi vse leto prekrita z debelo plastjo snega. To ni privabilo zgolj alpinistov, temveč tudi ekstremne smučarje, ki so se preizkusili v spustu po strmini. Dandanes gorsko pobočje prekriva le še tanka plast snega, medtem ko je velik del območja gola skala.

Tudi pred letošnjo plezalno sezono, ki se je začela julija, običajnih padavin ni bilo, poleg tega pa so zelo visoke temperature pospešile taljenje snega. V majhnem mestu Chilas, ki leži na 1265 metrih nadmorske višine na južnem robu Karakoruma, se je živo srebro julija povzpelo na rekordnih 48,5 stopinje Celzija. Do nadmorske višine nad 5500 metrov je zaradi tega deževalo namesto snežilo, ne duha ne sluha pa ni bilo niti o nočni zmrzali. Še več, alpinisti so poročali o nenavadno toplih in suhih razmerah v gorah na več kot 8000 metrih.

Na odpravi v Karakorumu se v teh dneh skupaj z Avstrijcem Lukasom Wörlejem nahaja tudi slovenski alpinist Aleš Česen. Njun cilj je zahodna stena gore Khurdopin Sar (6310 m), ki velja za zelo slabo raziskano območje. “Če je bila lanska odprava skrbno načrtovana, pa zdaj razen višine hriba in nekaj slabih satelitskih slik ne vem o gori nič – in to daje poseben avanturističen čar. Tam je še precej nepreplezanih vrhov, ki so visoki preko 6000 metrov,” je za Planinsko zvezo Slovenije povedal Česen.

Aleš Česen na ledeniku južni Gašerbrum. Foto: Aleš Česen

Česa takega niso videli še nikoli doslej

A ne zgolj v Aziji, o težavah letos poročajo tudi v Dolomitih. Zaradi niza skalnih podorov so na pobočjih Cime Falkner v gorski verigi Brenta na severu Italije evakuirali na stotine pohodnikov in turistov, na desetine poti pa zaprli. Strokovnjaki zaradi taljenja permafrosta opažajo strmo naraščanje števila zemeljskih plazov in hkrati opozarjajo, da celotno območje doživlja proces erozije, ki je povezan z naraščajočimi temperaturami in širšo podnebno krizo.

Sneg in led običajno namreč služita kot nekakšno naravno lepilo in skrbita, da skale ostanejo na mestu. Če se sneg stopi, se posledično poveča tudi tveganje za skalne podore in snežne plazove. In čeprav je v Dolomitih do skalnih podorov prihajalo od nekdaj, pa letos zaradi ekstremne vročine in ostalih vremenskih dogodkov, ki jih je podnebna kriza še okrepila, beležijo njihov strm porast.

“Še nikoli doslej nismo videli tako neverjetnega povečanja števila podorov,” je po pisanju britanskega The Guardiana dejal predsednik odbora za znanost pri italijanskem alpskem društvu, Piero Carlesi. “Plazovi so v porastu, glavni vzrok pa je podnebna kriza. O tem ni nobenega dvoma,” je poudaril.

Nekoč zasneženi vrhovi zdaj marsikje goli

“Z enim stavkom lahko rečem, da se zadeve spreminjajo, vendar je vse skupaj precej kompleksno,” pa je za Sportklub dejal slovenski alpinist in gorski vodnik Miha Habjan. “Vedno je letelo dol po hribu, vedno je bilo nepredvidljivo, toda pojavnost tega je zdaj večja. Ampak pri takšnih splošnih označbah sem jaz in alpinisti na splošno previdni, ker je dejavnikov zelo veliko,” je zatrdil sogovornik.

“Težava je, da se dostopi na gore spreminjajo. Bodisi ker so se popolnoma stopili in za seboj pustili morene, zaradi česar so poti postale težje dostopne, bodisi so ledeniki postali tako razbiti, da so praktično neprehodni. Do določenih sten v azijskih gorstvih pa tudi v Andih v Južni Ameriki je zdaj enostavno veliko težje priti, nekje celo nemogoče.”

Kot je poudaril Habjan, so podnebnim spremembam izpostavljeni predvsem vrhovi na nižjih nadmorskih višinah, saj so temperaturna nihanja večja in so gore bolj dovzetne za spremembe. “Julija leta 2010 smo na Gašerbrum v Pakistanu morali plezati ponoči, ker je bilo čez dan, ki je sicer idealen čas za tovrstne aktivnosti, prevroče. Res je, tudi v preteklosti so bila vroča poletja in odkloni od normalnosti, vendar so zdaj pogostejši. Danes morajo alpinisti ustaljene prakse jemati z rezervo,” je dejal Habjan in postregel še z anekdoto iz leta 2005.

Tedaj se je z Andrejem Štremfljem v vzhodnem Nepalu odpravil preplezati steno enega od tamkajšnjih sedemtisočakov, pred tem pa se je dvojec aklimatiziral na okoliških šesttisočakih. “Plezala sva v južni steni, ko sem opazil zahodno steno, ki je bila še bolj divja. Ko smo se leta 2012 tja vrnili, so bili šesttisočaki, po katerih sva se aklimatizirala, praktično neprepoznavni. Ledenik se je tam stopil. Nižji vrhovi, ki so bili nekoč zasneženi, so zdaj marsikje praktično goli.”

Tveganje postaja preveliko

Zaradi visokih temperatur so se že začeli spreminjati tudi urniki odprav. Če je desetletja veljalo, da sta za najbolj ugodna meseca za odhod v Karakorum julij in avgust, je treba po besedah Habjana zdaj odprave morda pametneje načrtovati ob začetku ali koncu sezone, ko temperature padejo in je temperaturnih nihanj manj.

“Veliko bolj je treba preučiti možnosti, še toliko bolj, ker sestop velikokrat poteka po drugi poti kot vzpon. To včasih ni bilo tako pogosto. Tudi vzpon na Mont Blanc se zamika v maj in pozni september, celo oktober. Če me pokličete in mi ponudite ne vem kakšno vsoto denarja, se julija ali avgusta nanj ne bom povzpel, ker je lahko preveč nevarno”. Tudi zato določene agencije v avgustu enostavno ne prodajajo več vzpona na Mont Blanca, saj vodniki pravijo, da je tveganje preveliko,” je povedal alpinist in spomnil še na eno od posledic, ki jo prinašajo podnebne spremembe – upad gorskega turizma.

Spremembe se ne zgodijo čez noč

Naraščajoče nevarnosti – in s tem povezane manjše možnosti za dosego vrha – utegnejo namreč privesti do upada zanimanja za komercialne odprave. Za številne regije, kot je območje Mount Everesta v Nepalu ali majhna mesta in vasi v severnem Pakistanu, bi to pomenilo gospodarsko katastrofo, saj je velika večina prebivalstva tam odvisna prav od gorskega turizma.

To je tudi ključni razlog, zakaj Nepal in Pakistan vse glasneje opozarjata na nevarnosti globalnih podnebnih sprememb, industrializirane države pa pozivata k ukrepanju. A prošnje so doslej večinoma naletele na gluha ušesa.

“Nepal je v nekaj več kot 30 letih izgubil skoraj tretjino svojega ledu. Antarktika in Grenlandija vsako leto izgubljata milijarde ton ledene mase,” je med obiskom regije Everest v Nepalu predlani opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Da je turistična industrija že na udaru, prikimava tudi Habjan. “V Franciji se že spreminja. A spremembe se ne zgodijo čez noč. Če karikiram: če so se v 50 letih stvari spremenile za eno enoto, se bodo v prihodnosti še za dodatno enoto,” je pristavil alpinist, ki meni, da je vprašanje le, ali bodo te spremembe šle linearno ali eksponentno.