Dan, ko se je odprlo novo poglavje slovenskega športa

Delite:
Iztok Čop in Denis Žvegelj: 1. 8. 1992. Foto: Aleš Fevžer

Dobro leto po slovenski osamosvojitvi, prav na današnji dan pred tremi desetletji, sta veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez krmarja na igrah v Barceloni mladi državi priborila prvo samostojno olimpijsko kolajno ter s tem začela pisati novo poglavje v zgodovini slovenskega športa.

Legendarni Freddie Mercury ni dočakal odprtja iger 25. olimpijade, kjer bi z znamenito sopranistko Montserrat Caballe na otvoritveni slovesnosti na stadionu na griču Montjuic zapel znamenito Barcelono. Zaradi zahrbtne bolezni je umrl sedem mesecev pred tem. Zato pa je olimpijske igre v slikoviti katalonski prestolnici dočakalo dobrih devet tisoč športnikov iz 169 držav. Med njimi tudi zvezdniška košarkarska zasedba Združenih držav Amerike, tako imenovano sanjsko moštvo, predvsem pa ob tektonskih geopolitičnih premikih v Evropi tudi predstavniki številnih novih držav. In tako je kot zastavonoša prvič v skoraj stoletni zgodovini poletnih olimpijskih iger samostojno slovensko reprezentanco v olimpijsko areno popeljal Rajmond Debevec.

Prva samostojna slovenska odprava na olimpijske igre. Foto: Aleš Fevžer

Najboljši slovenski strelec je bil tudi eden od najbolj resnih kandidatov za prvo kolajno, a mu je puška v Španiji preveč zanihala. Tudi telovadec Lojze Kolman svojega dela na drogu ni opravil brezhibno. Za Brigito Bukovec so igre nastopile štiri leta prezgodaj, kajakašem in kanuistom na divjih vodah, ki so bili že v veliko bolj zrelih tekmovalnih letih pa je športna sreča obrnila hrbet. Zato so za zgodovinsko prvo olimpijsko kolajno za neodvisno Slovenijo poskrbeli blejski veslači. Najprej, prav na današnji dan leta 1992, bronasta Denis Žvegelj in Iztok Čop. Le dan zatem pa so svoj olimpijski nastop na tretjem mestu končali tudi člani četverca, v katerem so moči združili Jani Klemenčič, Milan Janša, Sašo Mirjanić in Sadik Mujkić. Slednji velja za edinega športnika z olimpijskim odličjem tako pod jugoslovansko (1988) kot tudi slovensko zastavo.

Prizorišče prvega slovenskega olimpijskega uspeha je bilo jezero Banyoles, kjer so potekala tekmovanja v veslanju. Čeprav sta tako Iztok Čop kot tudi Denis Žvegelj vsega dober mesec pred odprtjem OI 1992 dopolnila komaj 20 let, pa sta spadala v krog favoritov. Nenazadnje sta leto pred tem, tedaj resda uradno še pod jugoslovansko zastavo, na svetovnem prvenstvu na Dunaju osvojila srebro, pred tem pa sta blestela v mladinski konkurenci. Pritisk ju na dotlej največji tekmi v karieri ni strl. Premoč sta morala priznati legendarnemu in takrat nepremagljivemu britanskemu dvojcu Steve Redgrave-Matthew Pinsent, predse pa sta spustila še nemško posadko. S tem sta vstopila v bronasto dobo slovenskega olimpijskega športa, ki jo je dan zatem dopolnil še četverec, dve leti pozneje pa s kolajnami v Lillehammerju še alpski smučarji Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren.

Za drugo slovensko kolajno so 2. 8. 1992 poskrbeli Jani Klemenčič, Sašo Mirjanić, Milan Janša in Sadik Mujkić. Foto: Aleš Fevžer

Dvojec Čop-Žvegelj je sicer dobro leto po igrah v Barceloni razpadel. Denis je svoj sedež našel v četvercu in je po nekaj vidnih rezultatih veslo relativno zgodaj postavil v kot ter zajadral v poslovne vode. Iztok pa je na temeljih iz Barcelone zgradil z naskokom najbolj uspešno kariero v zgodovini slovenskega veslanja. Del slave je požel v enojcu, glavnino uspehov pa dosegel v dvojcu z Luko Špikom. Tudi olimpijsko zlato leta 2000. Do tekmovalne upokojitve leta 2012 je Čop osvojil kar štiri olimpijske kolajne (zlato, srebrno in dve bronasti), ob uspehih v svetovnem pokalu pa še kar dvanajst odličij na svetovnih prvenstvih.

Po Čopovem umiku slovensko veslanje tudi zaman čaka na naslednjo posadko na olimpijskih igrah, kaj šele na zmagovalnem odru. Je pa zato skupaj z Žvegljem sprožil plaz osvajanja olimpijskih kolajn slovenskega športa, ki nikakor ne popušča. Še več, je precej močnejši in bolj izrazit kot prelomnega leta 1992. Kmalu bo minilo eno leto od trenutka, ko je Janja Garnbret na igrah v Tokiu postala olimpijska prvakinja, letos pa se je zimska druščina z iger v Pekingu vrnila s kar sedmimi kolajnami. Skupno so slovenski športniki v 30-letni zgodovini osvojili kar 52 kolajn.

Prva od mnogih … Foto: Aleš Fevžer

Slovenske olimpijske kolajne

Barcelona 1992

3. mesto: dvojec brez krmarja (Čop-Žvegelj)

3. mesto: četverec brez krmarja (Klemenčič, Janša, Mirjanić, Mujkić)

Lillehammer 1994

3. mesto: Jure Košir (smučanje-slalom)

3. mesto: Alenka Dovžan (smučanje-kombinacija)

3. mesto: Katja Koren (smučanje-slalom)

Atlanta 1996

2. mesto: Brigita Bukovec (atletika-100 m, ovire)

2. mesto: Andraž Vehovar (kajak-slalom)

Sydney 2000

1. mesto: Rajmond Debevec (puška 3×40)

1. mesto: dvojni dvojec (Čop-Špik)

Salt Lake City 2002

3. mesto: skakalna ekipa (Fras, Kranjec, Peterka, Žonta)

Atene 2004

2. mesto: dvojni dvojec (Čop-Špik)

3. mesto: Jolanda Čeplak (atletika-800 m)

3. mesto: Vasilij Žbogar (jadranje-laser)

3. mesto: Urška Žolnir (judo-63kg)

Peking 2008

1. mesto: Primož Kozmus (atletika-kladivo)

2. mesto: Vasilij Žbogar (jadranje-laser)

2. mesto: Sara Isaković (plavanje-200 metrov, prosto)

3. mesto: Lucija Polavder (judo- nad 78kg)

3. mesto: Rajmond Debevec (strelstvo- MK puška 3×40)

Vancouver 2010

2. mesto: Tina Maze (veleslalom in superveleslalom)

3. mesto: Petra Majdič (smučarski tek- šprint)

London 2012

1. mesto: Urška Žolnir (judo-63kg)

2. mesto: Primož Kozmus (atletika-kladivo)

3. mesto: Rajmond Debevec (strelstvo-MK puška 60 leže)

3 mesto: dvojni dvojec (Čop-Špik)

Soči 2014

1. mesto: Tina Maze (smučanje-smuk in veleslalom)

2. mesto: Peter Prevc (skoki-srednja skakalnica)

2. mesto: Žan Košir (deskanje-slalom)

3. mesto: Peter Prevc (skoki-velika skakalnica)

3. mesto: Žan Košir (deskanje-veleslalom)

3. mesto: Teja Gregorin (biatlon-10 km zasledovalno)

3. mesto: Vesna Fabjan (smučarski tek-šprint)

Rio 2016

1. mesto: Tina Trstenjak (judo-63kg)

2. mesto: Peter Kauzer (kajak-slalom)

2. mesto: Vasilij Žbogar (jadranje-finn)

3. mesto: Anamari Velenšek (judo-78kg)

Pjongčang 2018

2. mesto: Jakov Fak (biatlon-20 km posamično)

3. mesto: Žan Košir (deskanje-veleslalom)

Tokio 2020

1. mesto: Primož Roglič (kolesarstvo-kronometer)

1. mesto: Benjamin Savšek (kanu-slalom)

1. mesto: Janja Garnbret (plezanje-kombinacija)

2. mesto: Tina Trstenjak (judo-63 kg)

3. mesto: Tadej Pogačar (kolesarstvo-cestna dirka)

Peking 2022

1. mesto: Urša Bogataj (skoki-srednja skakalnica)

1. mesto: mešana skakalna ekipa (Bogataj, Klinec, P. Prevc, Zajc)

2. mesto: Žan Kranjec (smučanje-veleslalom)

2. mesto: Tim Mastnak (deskanje-veleslalom)

2. mesto: moška skakalna ekipa (C. Prevc, Kos, P. Prevc, Zajc)

3. mesto: Gloria Kotnik (deskanje-veleslalom)

3. mesto: Nika Križnar (skoki-srednja skakalnica)

Komentari

Vaš komentar