Pestro septembrsko športno dogajanje sta zaznamovali odbojkarsko svetovno in košarkarsko evropsko prvenstvo. Slovenija je na prvem kot sogostiteljica prišla do finalnega konca tedna, a po porazih proti Italiji in Braziliji osvojila nehvaležno četrto mesto. Razočarali pa so košarkarji, ki so na EuroBasket odpotovali kot branilci naslova in eni glavnih favoritov za zlato kolajno, a svojo pot končali že v četrtfinalu s porazom Poljski. Odbojkarje je vodil Romun Gheorghe Cretu, Luko Dončića in druščino pa Slovenec Aleksander Sekulić. Kdo pa so selektorji, ki so se v slovensko športno zgodovino zapisali kot osvajalci kolajn na velikih tekmovanjih in kakšno je njihovo razmerje domači/tuji strokovnjaki?

Zakaj je danes državni praznik?

Posebni dogodki

23. Sep 2022

Posebni dogodki

23. Sep 2022

Ko se je pred dobrimi 31 leti začela samostojna pot osamosvojene Slovenije, se je na lastno pot podal tudi slovenski šport. In čeprav se je bazen vrhunskih športnikov v primerjavi z nekdanjo Jugoslavijo močno zmanjšal, uspehov Slovencev in Slovenk tako v posamični kot v ekipni konkurenci vse do danes ne manjka.

In čeprav so nam mnogi napovedovali, da bomo po odhodu iz Jugoslavije trpeli predvsem v moštvenih športih, paradnemu konju nekdanje skupne države, ki je poosebljal slogan ‘bratstva in edinstva’, se to ni zgodilo. Slovenija tudi v disciplinah, kjer posameznik po znanem geslu ni dovolj, osvaja vrhunske dosežke.

Naštevanje vseh mejnikov, ki so se zapisali v športni anale naše države, velikokrat pa tudi sveta, bi nam enostavno vzelo preveč časa. Zato smo se v kratkem sprehodu skozi zgodovino osredotočili na pet ekipnih športov, ki so na sončni strani Alp najbolj razširjeni in najbolj priljubljeni. Nogomet, košarka, rokomet, odbojka in hokej. 

Kovčki težji ob vrnitvi kot ob odhodu že šestkrat

Omenjena peterica športov je na velikih tekmovanjih (svetovna in evropska prvenstva, olimpijske igre) skupaj zbrala že nešteto nastopov, žlahtni spomini pa so predvsem na šest dogodkov. Odbojkarska evropska prvenstva 2015, 2019 in 2021 so se končala s srebrnimi kolajnami Slovencev. Rokometno evropsko prvenstvo 2004 doma in svetovno prvenstvo 2017 v Franciji sta prinesli srebrno in bronasto odličje. Daleč največji uspeh pa so pred petimi leti zabeležili košarkarji, ki so se na EuroBasketu zavihteli na sam vrh. In domov poleg zlatih medalj prinesli še znamenit pokal najboljše reprezentance stare celine.

A pravi ljubitelji športa vse naštete dogodke dobro poznajo. Še več, zagotovo se jih tudi dobro spomnijo. Nas pa v tem članku bolj zanima, za koliko teh uspehov so zaslužni tuji strokovnjaki in pri koliko so imeli glavno besedo domači selektorji.

Zato vam v nadaljevanju ponujamo podroben pregled vsakega od petih športov.

Dva za tri

Začnimo z najbolj priljubljenim in razširjenim športom na zemeljski obli. Nogometom. Glede na razpon in širino konkurence je utopično pričakovati, da bi se slovenska reprezentanca s svetovnega ali evropskega prvenstva kadarkoli vrnila z osvojeno kolajno. Še več, za izjemen in neponovljiv uspeh štejemo že tiste šampionate, na katerih Slovenija sploh sodeluje.

Evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, svetovno prvenstvo 2002 v Južni Koreji in na Japonskem ter svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki. Največji uspehi slovenske nogometne reprezentance, ki torej na naslednje veliko tekmovanje čaka že 12 let. Do vseh omenjenih pa sta jih pripeljala domača strokovnjaka. Srečko Katanec in trenutni selektor Matjaž Kek.

Bolj presenetljiv je podatek, da Nogometna zveza Slovenije vse od leta 1992 naprej stavi na domačo stroko. Vseh osem selektorjev, ki so v 31 letih vodili nogometaše (nekateri tudi v več obdobjih), namreč prihaja iz Slovenije.

Selektorji nogometne reprezentance:

Bojan Prašnikar: 1991-1993, 1998, 2002-2004

Zdenko Verdenik: 1994-1997

Srečko Katanec: 1998-2002, 2013-2017

Branko Oblak: 2004-2006

Matjaž Kek: 2007-2011, 2018-

Slaviša Stojanović: 2011-2012

Tomaž Kavčič: 2017-2018

Igor Benedejčič: 2018

Največji uspehi: uvrstitev na Euro 2000 in SP 2002 (Katanec), uvrstitev na SP 2010 (Kek)

Zgolj met do olimpijskega srebra

Ko je govora o košarkarski reprezentanci, je bilo v preteklosti velikokrat mogoče slišati besede o zapravljenih priložnostih. Vse to se je spremenilo septembra 2017, ko se je izbrana vrsta pod vodstvom Srba Igorja Kokoškova iz Carigrada vrnila z zlato kolajno. Ta se je po tudi zanj največjem dosežku v trenerski karieri zaradi obveznosti v ligi NBA od slovenske klopi poslovil, za njim pa sta na vrsto prišla njegova pomočnika Rado Trifunović in Aleksander Sekulić.

Če se prvi ni proslavil, pa je drugi z zdaj že nekdanjimi evropskimi prvaki ogromno dosegel že z uvrstitvijo na lanske olimpijske igre. A v Tokiu njegovi izbranci niso sodelovali, pač pa so tekmovali. In bili neverjetno blizu vsaj srebrne kolajne, kar je z blokado Klemnu Prepeliču preprečil Nicolas Batum. Razočaranje po polfinalnem porazu proti Franciji je bilo preveliko, da bi lahko Slovenci osvojili bron proti Avstraliji. In dobili so ‘leseno’ odličje.

Košarkarsko reprezentanco je sicer do danes vodilo 12 trenerjev, od katerih sta bila tujca le dva. Ob Kokoškovu le še Božidar Maljković, ki pa cilja – napada na kolajne – na domačem prvenstvu 2013 ni izpolnil. Do boja zanje je prišel le še Jure Zdovc, a po dveh porazih v odločilnih tekmah EuroBasketa 2009 prav tako ostal brez nje.

Selektorji košarkarske reprezentance:

Zmago Sagadin: 1992, 1994-1995

Janez Drvarič: 1993

Andrej Urlep: 1996-1998

Boris Zrinski: 1998-2001

Slobodan Subotić: 2002-2003

Aleš Pipan: 2004-2008

Jure Zdovc: 2009, 2014-201515

Memi Bečirović: 2010

*Božidar Maljković: 2011-2013

*Igor Kokoškov: 2016-2017

Rado Trifunović: 2017-2020

Aleksander Sekulić: 2020-

* trenerji, ki ne prihajajo iz Slovenije

Največji uspehi: zlata kolajna na EP 2017 (Kokoškov), uvrstitev in 4. mesto na OI 2020 (Sekulić), 4. mesto na EP 2009 (Zdovc)

Ali doma ali proti Hrvatom

Edina reprezentanca od naštetih, ki je kolajno osvojila tako na svetovnem kot evropskem prvenstvu, je rokometna. Do evropskega srebra je prišla na domačem prvenstvu 2004, ko je njeno pot v izločilnih bojih šele v velikem finalu v Ljubljani končala Nemčija. Pod takratni uspeh se je podpisal Tone Tiselj, sicer selektor rokometašev tudi že takoj po osamosvojitvi Slovenije.

Šele leta 2007 se je na reprezentančno klop usedel prvi tujec, Kasim Kamenica. Takoj zatem je priložnost dobil še Zvonimir Serdarušić, a nihče od njiju ni prišel do polfinala velikega tekmovanja. To je leta 2017 na SP v Franciji uspelo Črnogorcu Veselinu Vujoviću. Po porazu proti domačinom so se Slovenci za bron udarili s sosedi Hrvati. Še deset minut pred koncem se je zdel dvoboj izgubljen, nato pa je sledila slavna minuta odmora in neponovljiv preobrat. Zaostanek osmih golov se je spremenil v prednost enega in okoli vratu presrečnih Slovencev se je zasvetil bron.

Rokomet je bil sicer tudi prvi ekipni šport, v katerem se je Slovenija uvrstila na olimpijske igre. To je izbrani vrsti pod vodstvom Leopolda Jerasa uspelo leta 2000, pozneje sta to ponovila še Tiselj (2004) in Vujović (2016). Tujci so sicer od leta 1991 naprej predstavljali tretjino vseh rokometnih selektorjev, nazadnje je bil takšen Ljubomir Vranješ, ki je bil na EP 2020 na Švedskem s četrtim mestom blizu kolajne.

Selektorji rokometne reprezentance:

Tone Tiselj: 1992-1995, 2004-2005

Miro Požun: 1995-1996, 2008-2009

Slavko Ivezič: 1996-1998, 2005-2007

Leopold Jeras: 1998-2000

Matjaž Tominec: 2000-2003

Niko Markovič: 2003-2004

*Kasim Kamenica: 2007-2008

*Zvonimir Serdarušić: 2009-2010

Boris Denič: 2010-2015

*Veselin Vujović: 2015-2020

*Ljubomir Vranješ: 2020-2022

Uroš Zorman: 2022-

* trenerji, ki ne prihajajo iz Slovenije

Največji uspehi: srebrna kolajna na EP 2004 (Tiselj), bronasta kolajna na SP 2017 (Vujović), 4. mesto na SP 2013 (Denič), 4. mesto na EP 2020 (Vranješ), uvrstitev in 8. mesto na OI 2000 (Jeras), uvrstitev in 11. mesto na OI 2004 (Tiselj), uvrstitev in 6. mesto na OI 2016 (Vujović)

Recept do uspeha: Italijan z začetnicama AG

Na vrsti je odbojkarska reprezentanca. Reprezentanca, ki je bila še do leta 2015 brez kolajne na velikih tekmovanjih, zdaj pa je skupno že pri treh. Do prve jo je popeljal italijanski strokovnjak Andrea Giani, ko je izbrana vrsta presenetila na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Po slabšem skupinskem delu so si slovenski fantje šele v repasažu zagotovili nastop v izločilnih bojih, nato pa senzacionalno izločili Poljsko in Italijo. Pohod je šele v finalu ustavila Francija.

Podobna zgodba se je ponovila tudi štiri leta pozneje, ko so morali po treh zmagah in dveh porazih v skupini znova v repasaž. V stožiški evforiji so bili po zmagah nad Bolgarijo, Rusijo in Poljsko v finalu po izgubljenem prvem nizu boljši Srbi. Takrat je na slovenski klopi že sedel Alberto Giuliani. Ta je bil s Slovenijo evropskemu zlatu še bližje pred dvema letoma, ko je proti svojim rojakom v finalu vodil že z 1:0 in 2:1 v nizih, a jim nato po petih nizih vendarle priznal premoč. Tri srebrne kolajne v sedmih letih, vse plod italijanskega znanja. Še več, vse s selektorjema z začetnicama AG. Naključje ali ne, Ag je v kemijskem periodnem sistemu znak za srebro.

Če k naštetim uspehov prištejemo še četrto mesto Gheorgheja Cretuja na letošnjem svetovnem prvenstvu (na OI odbojkarji še niso tekmovali), je razumljivo, da več kot polovico trenerjev, ki so zasedali slovensko odbojkarsko selektorsko mesto, prihaja iz tujine.

Selektorji odbojkarske reprezentance:

Viktor Krevsel: 1992, 1993-1996

Luka Lobnik: 1992

*Vladimir Janković: 1996-1997

Gregor Hribar: 1997-2005, 2008-2010

Iztok Kšela: 2005-2008

*Veselin Vuković: 2010-2012

Luka Slabe: 2012-2015

*Andrea Giani: 2015-2016

*Slobodan Kovač: 2017-2018

*Alberto Giuliani: 2019-2021

*Mark Lebedew: 2022

*Gheorghe Cretu: 2022-

* trenerji, ki ne prihajajo iz Slovenije

Največji uspehi: srebrna kolajna EP 2015 (Giani), 2. mesto na EP 2019 in 2. mesto na EP 2021 (Giuliani), 4. mesto na SP 2022 (Cretu)

Do obeh vrhuncev s Slovencema

Podobno kot pri nogometu je tudi pri hokeju na ledu nemogoče pričakovati, da bi slovenska reprezentanca kdaj lahko krojila svetovni vrh. Ob majhnem številu registriranih dvoran in igralcev, sploh v primerjavi s tekmeci, se tako za velik uspeh šteje že nastopanje v elitni skupini svetovnega hokeja. Sloveniji je to prvič uspelo leto 2001, zgolj dvakrat pa so risi obstali med elito. To ji je leta 2002 uspelo pod vodstvom Matjaža Seklja, tri leta pozneje pa še pod taktirko Karija Savolainena.

A v zgodovini slovenskega hokeja obstajata še dva pomembnejša mejnika. Dva zaporedna nastopa na olimpijskih igrah. Soči 2014 pod vodstvom Matjaža Kopitarja in Pjongčang 2018 s povratnikom Savolainenom sta z zlatimi črkami zapisana v knjigo športnih uspehov, ko so risi osvojili sedmo in deveto mesto. Toda že uvrstitev na štiriletni hokejski festival lahko štejemo v karierni dosežek igralcev in selektorjev, v tem primeru Kopitarja in Nika Zupančiča.

Drugih večjih presežkov pa tuji selektorji, čeprav jih je bilo od skupno dvanajstih na slovenski klopi točno pol, niso prinesli.

Selektorji hokejske reprezentance:

Rudi Hiti: 1992-1994, 2000

*Vladimir Krikunov: 1995-1996

Pavle Kavčič: 1997-1999

Matjaž Sekelj: 2001-2003

*Kari Savolainen: 2004-2005, 2017-2018

*František Vyborny: 2006

*Ted Sator: 2007

*Mats Waltin: 2008

*John Harrington: 2009-2010

Matjaž Kopitar: 2011-2015, 2019-

Nik Zupančič: 2015-2017

Ivo Jan: 2018-2019

* trenerji, ki ne prihajajo iz Slovenije

Največji uspehi: uvrstitev in sedmo mesto na OI 2014 (Kopitar), uvrstitev (Zupančič) in deveto mesto na OI 2018 (Savolainen), obstanek med elito 2002 (Sekelj), obstanek med elito 2005 (Savolainen)

Osem iz področja nekdanje države

Ko po pregledu potegnemo črto, pridemo do ugotovitve, da je vseh pet analiziranih reprezentanc vodilo skupno 56 selektorjev. Od tega jih 19 prihaja iz tujine, kar znaša približno eno tretjino. Najpogosteje so se krovne zveze po tujo stroko obrnile v Srbijo (trije selektorji), po dva pa prihajata iz Hrvaške, Črne gore, Švedske, Italije in Združenih držav Amerike.

Tuji selektorji slovenskih reprezentanc v nogometu, rokometu, odbojki, hokeju in košarki:

Srbija (3): Božidar Maljković in Igor Kokoškov (oba košarka), Slobodan Kovač (odbojka)

Hrvaška (2): Vladimir Janković (odbojka), Zvonimir Serdarušić (rokomet)

Črna gora (2): Veselin Vuković (odbojka), Veselin Vujović (rokomet)

Švedska (2): Ljubomir Vranješ (rokomet), Mats Waltin (hokej)

Italija (2): Andrea Giani, Alberto Giuliani (oba odbojka)

ZDA (2): Ted Sator, John Harrington (oba hokej)

Rusija (1): Vladimir Krikunov (hokej)

Češka (1): František Vyborny (hokej)

Bosna in Hercegovina (1): Kasim Kamenica (rokomet)

Finska (1): Kari Savolainen (hokej)

Avstralija (1): Mark Lebedew (odbojka)

Romunija (1): Gheorghu Cretu (odbojka)

Veliko večji pa je odstotek tujih selektorjev pri osvojenih kolajnah na velikih tekmovanjih. Ta znaša kar 83 odstotkov, saj se je Slovenija pet od šestih odličij veselila pod dirigentsko paličico tujca. A ko pogledamo širšo sliko, kjer upoštevamo dejstvo, da v nogometu in hokeju Slovenija do medalj na teh prvenstvih praktično ne more, je pa lepe uspehe dosegla s slovenskimi strokovnjaki, se te številke nekoliko prerazporedijo.