Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Vnovično izjemne predstave Tadeja Pogačarja na letošnji dirki po Franciji so pritegnile pozornost nemškega medija Deutsche Welle, ki se ne more načuditi dejstvu, kako je lahko dvomilijonska Slovenija tako uspešna ne le v kolesarstvu, temveč tudi ostalih športih.
“Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah so osvojili sedem odličij, v Luki Dončiću imajo enega največjih imen lige NBA, iz te majhne države pa prihaja tudi tudi najboljši kolesar na svetu, Tadej Pogačar. Ima Slovenija redko generacijo nadarjenih športnikov ali se dogaja kaj drugega,” se v članku sprašuje novinar uglednega nemškega medija Deutsche Welle Jonathan Harding.
Po odgovore se je odpravil k profesorju športne vzgoje in vodji raziskovalne skupine SLOfit Gregorju Juraku. Ta je pojasnil, da obstaja vrsto razlogov, zakaj je Slovenija idelane kraj za vzgojo in razvoj mladih športnikov. “Vsa populacija je v precej dobri formi in je tudi visoko telesno pismena. Ima veliko znanja in je tudi precej motivirana,” je uvodoma poudaril Jurak.
Pomembna vloga slovenskih mater
Deutsche Welle poroča, da so v Sloveniji temelji postavljeni že v osnovni šoli, veliko zaslug pa imajo učitelji športne vzgoje, ki morajo pred poučevanjem opraviti pet let specialističnega usposabljanja, kar je veliko višji standard kot v mnogih drugih evropskih državah.
Prav tako ni zanemarljivo, da so športni objekti dobro razviti, šolski razredi relativno majhni, dekleta pa so od šestega razreda dalje ločena od fantov, kar po Jurakovem prepričanju izboljšuje njihov razvoj telesne pripravljenosti. Pomembno je tudi, da šolski sistem sodeluje s športnimi klubi, vse našteto pa ustvarja odlično podlago za dobro telesno zdravje mladine.
“V naših študijah smo ugotovili, da matere določajo življenjski slog otrok v družini. In ker so naše matere precej telesno aktivne – so med najboljšimi v Evropi – te navade prenašajo na svoje otroke,” je dejal Jurak in na vprašanje, zakaj imajo matere večji vpliv kot očetje, zatrdil, da prav one držijo vse vogale v hiši.
Poleg vsega tega je tu še program SLOfit, nacionalni sistem za spremljanje telesnega in motoričnega razvoja otrok, ki se od leta 1987 vsako leto uporablja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Vodilni raziskovalec programa je prav Jurak, ki pojasni, da podatki staršem omogočajo opazovanje telesnega razvoja svojega otroka, učitelji pa jih lahko uporabijo za pomoč otrokom. Čeprav program služi predvsem kot orodje za boljše zdravje, pa lahko tudi pomaga prepoznati, kateri otroci kažejo izjemne športne sposobnosti.
Nogomet ni tako prevladujoč kot drugod
Kot ugotavlja Deutsche Welle, je šport po razpadu Jugoslavije leta 1991 v Sloveniji postal velik del nacionalne identitete. To še posebej velja za zimske športe. K temu prav tako pripomore geografska raznolikost naše države, ki ima veliko zelenih površin, gora, hribov in ravnin, ter je igrala pomembno vlogo pri razvoju športa.
Po mnenju Juraka je eden največjih dejavnikov tudi ta, da nogomet v Sloveniji ni tako prevladujoč kot drugod. “Mislim, da je ena od slabših strani nogometa ta, da je izjemno skomercializiran in zasenči ostale športe. V Sloveniji to ne drži. Morda je to ena od prednosti za naše mlade športnike, saj v zgodnji mladosti niso izpostavljeni tako visoki komercializaciji. To bi lahko nanje zelo negativno vplivalo, tudi z vidika osebnostnih lastnosti,” je dejal sogovornik in dodal, da se država trudi spodbujati druge dejavnosti, vključno z najbolj priljubljenim športom v Sloveniji, planinarjenjem.
Zdaj se lahko primerjamo z velikimi narodi
Poleg raznolike pokrajine in dobrega sistema, so pri razvoju pomembne tudi naravne sposobnosti. Po podatkih britanske kolesarske revije Rouleur je Pogačarjev VO2 max (test, ki določa največjo količino kisika, ki jo lahko človek porabi v eni minuti) osupljivih 89,4, kar je nad povprečjem tekmovalcev na dirki po Franciji. Zaradi tega se mnogi sprašujejo, ali je za uspeh kolesarja s Klanca pri Komendi zaslužen zgolj izjemen talent ali tudi odraščanje v Sloveniji. Za Juraka je odgovor jasen. “Je super talent, ampak ali bi bil takšen super talent brez tega okolja? Verjetno ne.”
Jurak še poudari, da Slovenci v preteklosti nismo veljali za pretirano samozavestne, kar pa se je v zadnjih dveh desetletjih, zlasti zaradi športnih uspehov, spremenilo. “Zdaj se lahko primerjamo z velikimi narodi. Mislim, da je to glavna prednost športnih uspeov. Smo majhen narod, saj nas je le dva milijona, a naši športni dosežki v resnici izvirajo iz prepoznavanja in vzgoje teh nekaj športnikov iz majhnega bazena otrok,” še sklene profesor, ki poleg Pogačarja ne pozabi omeniti niti njegovega rojaka in stanovskega kolega Primoža Rogliča.
Bonus video:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje