Neža Klančar je v torek več kot zasluženo prejela priznanje za najboljšo slovensko plavalko preteklega leta, ki si ga bo zapomnila predvsem po uvrstitvi v veliki finale olimpijskih iger.
Neža Klančar se je v Parizu na 50 metrov prosto prebila v finale, kjer je z državnim rekordom zasedla šesto mesto. Medaljo je zgrešila za vsega 15 stotink sekunde. “Na tej tekmi so mi prvič v življenju v oči stopile solze,” se je na prireditvi Plavalec leta 2024 olimpijskega nastopa spomnila 24-letnica in tudi tokrat ob valu čustev potrebovala robček. “To je bil dosežek, za katerega smo delali vsi in takrat so se mi izpolnile želje.”
O olimpijskem letu je dodala: “Bilo je posebno, veliko leto, za katerega sem se pripravljala dolgo, zadnje leto pa sem čutila velik pritisk, ki ga poizkušaš odmisliti. Bilo je izjemno, hkrati pa grozno v smislu bolezni in poškodb. Na olimpijskih igrah sem želela izkusiti to, da uživam v trenutku, saj nisem imela ničesar za izgubiti. Imela sem veliko težav, a očitati si nimam ničesar.”
V finalu je plavala izjemno, tekme se bo za vedno rada spominjala: “Na taki veliki tekmi sploh ne čutim stresa, ampak je to le nagrada. Uživam, ko vidim svoje prijatelje, ki so na takšnem in še višjem nivoju kot sem jaz. Meni je to nekaj zelo lepega.”
O poškodbi, zaradi katere je med drugim odpovedala nastop na decembrskem svetovnem prvenstvu, je dodala: “Poškodba je trajala celo leto. S tem sem se veliko borila tudi pred olimpijskimi igrami. Je bolelo, ampak zgrizeš, ne obešaš na veliki zvon. Je bolje, ni pa še tako, kot bi moralo biti in brez bolečin. Sem pa na dobri poti. Jaz vem, da si želim še eno olimpijsko obdobje. Naredila bom vse, kar lahko, saj si ne želim ničesar očitati.”
Po tako velikem dogodku, kot so olimpijske igre, športnikom ni najlažje. To je opazila tudi Klančar: “Po olimpijskih igrah sem imela kar krizo. Blišč te kar prevzame. Vse ti pade dol, zboliš, si utrujen, ne veseli te nič. Rabila sem čas, da sem se mentalno spočila.”
Cilj za prihodnost pa je več kot jasen: “Zdaj lahko rečem, da so moj dolgoročni cilj olimpijske igre v Los Angelesu. Kratkoročni cilj je le, da se sestavim, kot se znam in da se bom počutila zelo dobro, da lahko znova treniram.”
Beseda je tekla tudi o novem bazenu Iliriji, ki se ga še kako veseli: “Zame to pomeni zelo veliko. Nov pokrit bazen v Ljubljani, na katerega si tudi jaz želim povabiti ljudi iz drugih držav. Želim si, da bi spodbudil mlade tekmovalce.” Dodala je: “Mogoče bomo lahko organizirali kakšno večje tekmovanje, evropsko prvenstvo. Ljubljana je res lepa. V bližini so hoteli, kar je najbolje za velike tekme, da ima tekmovalec blizu. Na bazenu še nisem bila, veselim se, da grem. Po slikah lahko vidim, da bo to vrhunski objekt.”
V Parizu so organizatorji OI triatlonce poslali plavati kar v Seno, ki so jo čistili že leta prej, čistost reke pa je bila ena glavnih točk debat med samimi igrami. O morebitnem plavanju v Ljubljanici Klančar ni izgubljala besed: “Nikoli, ker je preveč ogabno.”
Plavanje ostaja eden izmed bolj popularnih olimpijskih športov. Za to skrbijo tudi zvezdniki, v Parizu se je med svetovno znana športna imena izstrelil Francoz Leon Marchand, ki je postal štirikratni olimpijski prvak. Osvojil je tudi nagrado za najboljšega športnika Evrope, v glasovanju je ugnal Tadeja Pogačarja. “Zdi se mi, da plavanje samo raste in raste, ne vem, kdaj bo temu konec. To mi je zelo všeč in me le spodbuja naprej. Vesela bi bila za Tadeja, po drugi strani pa, da je najboljši športnik Evrope plavalec, pomeni, da lahko v naš šport pride še več denarja in pozornosti,” je svoje misli strnila plavalka Olimpije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!