Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenski rekorder in trener potapljanja na vdih Samo Jeranko je v pogovoru za Sportklub spregovoril o nesreči prijatelja, trenutnem razkolu v potapljaški skupnosti in prihodnosti športa, ki mu je posvetil življenje.
Na svetovnem prvenstvu v prostem potapljanju, ki je bilo minuli mesec v Grčiji, je najboljši slovenski potapljač na vdih Samo Jeranko v disciplini brez plavutk osvojil sijajno četrto mesto, kar je bil tudi njegov cilj pred tekmovanjem.
Odličen potop, ki je minil brez težav, ga je napolnil z zadovoljstvom, a vseeno ni bilo vse tako čisto. Tekmovanje so zaznamovali dogodki, ki so potapljaški svet pretresli bolj kot katerikoli dosežek.
Zadovoljen s prikazanim
“Moja zadnja tekma je bila avgusta 2023. Lani se nama je rodila druga hčerka, zato sem eno sezono namenil družini. Letos sem iskal ravnovesje med treningi, delom in družino,” pove Ljubljančan, ki poudarja, da zato ni imel idealnih pogojev za trening. “Zavedal sem se, da letos z najboljšimi ne morem tekmovati ena na ena, ampak sem želel biti konkurenčen. Včasih je dovolj že, da ostaneš zraven. Na oder za zmagovalce bi prišel, če bi kdo od najboljših naredil napako, a tudi četrto mesto je super rezultat.”
Odločil se je, da bo tekmoval le v disciplini brez plavutk – v potapljaškem žargonu “žabci”. “To je disciplina, kjer se ne moreš opreti na noben kos opreme. Vse narediš s telesom, z lastno močjo in tehniko. Tisti, ki izhajamo iz plavanja, jo imamo zelo radi,” pravi. Dodaja, da je tudi nekoliko varnejša: “Globine so manjše, okoli 75 ali 80 metrov, pa si že blizu vrha.”
Nesreča, ki je zaznamovala prvenstvo
Pred prvenstvom je prišlo do hude nesreče. Ruski potapljač Andrej Matvejenko, Jerankov dolgoletni prijatelj, je po potopu na 126,5 metra doživel dekompresijsko bolezen.
“Ko se je to zgodilo, sem bil šokiran. Z Andrejem tekmujeva in trenirava že več kot deset let. Imava zelo dober odnos,” pove. “Kasneje sem izvedel, da ga zdravniki niso pravilno obravnavali. Niso priznali, da se dekompresijska bolezen lahko pojavi tudi pri potapljanju na vdih, ampak so ga obravnavali kot nekoga, ki ga je zadela možganska kap. Če bi bila hiperbarična komora na voljo takoj, bi bilo z njim vse v redu. Tako pa se je zgodilo, kar se je …”
Po njegovih besedah je bil največji problem ravno odziv lokalnih organizatorjev. “Zdravniško osebje po svetu pogosto še vedno ne priznava možnosti dekompresijske bolezni med prostim potapljanjem. To se mora spremeniti, saj bo tega, sploh zdaj, ko je vse več tekmovalcev, ki se potapljajo izjemno globoko, vedno več,” poudarja.
Matvejenko se zdaj postopoma rehabilitira. “Dobiva nazaj nadzor nad desno stranjo telesa in govorom, a bo okrevanje dolgotrajno,” pravi Jeranko, ki ostaja optimist, a ve, da tukaj ni nobenega zagotovila: “Za zdaj lahko le upamo, da ga bomo čez čas spet videli v morju.”
Razkol med organizacijami
Dogodek je še poglobil napetosti med svetovno plavalno organizacijo CMAS in posameznimi potapljači. Javno vojno proti svetovni potapljaški organizaciji je sprožil hrvaški potapljač Peter Klovar, ki je bil denimo leta 2023 vpleten v dopinški škandal.
“Nekateri so izkoristili situacijo, da so s prstom pokazali na CMAS, češ da je nekompetenten. Ampak to je bilo zahtevno tekmovanje, ki bi zahtevalo maksimalno podporo in sodelovanje vseh. Jaz še vedno verjamem, da bo CMAS iz te izkušnje potegnil prave zaključke.”
Večji problem vidi drugje, saj so Klovar in njegovi somišljeniki zahtevali izpisnico iz CMAS, kar pomeni, da izstopajo tudi iz sistema ADAMS. “Ta skrbi za naključne doping kontrole. To je po mojem zelo slabo. Če športnik ni pod nadzorom, se lahko pripravlja, kakor hoče, in to daje prostor špekulacijam. To je za šport izjemno nevarno.”
“To je kamikaza potapljanje”
Šestkratni dobitnik medalje na svetovnem prvenstvu v globinskem potapljanju priznava, da je svet prostega potapljanja razdeljen kot še nikoli in da klima ni prijetna. “Ena stran zagovarja tradicionalen, varen pristop, druga pa normalizira poškodbe, bruhanje krvi in meje, ki jih ne bi smelo biti,” pravi.
“To je po mojem mnenju kamikaza princip potapljanja. Potapljati se poškodovan, krvaveti po potopu … To ni več šport. Absurdno je, da nekateri to prikazujejo kot pogum. To je samouničevanje.”
Alenka kot primer dobre prakse
Po njegovih besedah so se krvavitve po potopih pojavljale že prej, a so bile vedno opozorilo, da se mora to za vsako ceno preprečiti, ne pa dokaz trdnosti. “Zdaj pa se to promovira. In to je grozno. To ni smer, v katero bi moral iti naš šport.”
Kot pozitiven zgled izpostavi slovensko šampionko Alenko Artnik, ki je, zanimivo, prav zaradi pomanjkljivosti organizatorjev tekmovanje v Grčiji izpustila in predala dvojno krono. “Alenka je odličen primer športnice, ki se potaplja zelo globoko, brez poškodb. To kaže, da je mogoče napredovati na varen način,” je optimističen slovenski potapljač, ki verjame, da se bodo stvari slej ko prej postavile v prave tirnice in da prihodnost tega prekrasnega športa kljub vsemu ni v nevarnosti.
Od Rogliča do rekreativcev
Najboljši slovenski potapljač na vdih je že dolgo tudi trener in učitelj potapljanja. Dela s profesionalci in z rekreativci, med njegovimi učenci pa je bil v preteklosti tudi slovenski kolesarski as Primož Roglič.
“Primoža je zanimalo, kako se potapljači spopadamo z občutkom pomanjkanja zraka. Rekel mi je, da se na Touru začne muka že po prvi etapi in bi rad našel način, kako bolje obvladati telo in misli. Naredila sva nekaj dihalnih vaj, analizirala dihanje, in bil je zelo predan. Že po nekaj vajah je pod vodo zdržal več kot štiri minute,” pohvali kolesarskega zvezdnika in mu pripne besedo legenda.
“Je res pozitiven. Zdi se mi, da se športniki res moramo povezovati in pogovarjati, ker se na koncu vsi soočamo z zelo podobnimi izzivi, seveda vsak v svojem okolju, ampak psihološko so si ti izzivi zelo podobni. Drug od drugega se lahko ogromno naučimo,” dodaja Jeranko.
Z enako strastjo uči tudi rekreativne potapljače. “Večina Slovencev ima rada morje. Ko jim pokažemo, kako pravilno izenačevati tlak in se sprostiti, dosežejo globine, o katerih prej niso niti sanjali.”
Potapljanje način življenje
Zdaj je tudi sam spet v trenažnem ritmu, njegov cilj za novo sezono pa je znova nastopiti na svetovnem prvenstvu. Več bo lahko povedal, ko bo znan koledar tekmovanj, ne izključuje pa tudi kakšne tekme v bazenskih disciplinah. “Zdaj sem začel ponovno trenirati. V bistvu je trening del mojega načina življenja. Tekmovanja so tista pika na i, druženje s prijatelji, znanci in tudi doseganje čim boljših rezultatov. Tako da čakam poletna tekmovanja v naslednjem letu in če bo mogoče, bom spet nastopil na svetovnem prvenstvu,” dodaja.
Ob njem je tudi njegova žena Neža, nekdanja uspešna tekmovalka na mednarodni ravni. “Tudi ona se še vedno potaplja. Ni prenehala. Letos se je spustila na 68 metrov in bila zelo suverena. Najlepše je, da lahko to doživljava skupaj.”
Se jima bosta kmalu pridružila tudi otroka? “Ne vem, bomo videli. Karkoli bosta želela. Trenutno imata zelo rada morje, kar je najpomembnejše.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!