S tekmo proti eni najmočnejših reprezentanc na svetu, Madžarski, slovenska vrsta v vaterpolu v ponedeljek začenja z nastopi na evropskem prvenstvu v Splitu. Na njem jih bo v vlogi selektorja vodil Krištof Štromajer, ki se nadeja, da bo udeležba Slovencev na tekmovanju po vseh težavah v zadnjih letih dala dodaten zagon vaterpolu pri nas.

Velika vrnitev Slovenije na evropski vaterpolski zemljevid

Drugi športi

19. Avg 2022 0

Drugi športi

19. Avg 2022 0

“Če bi šli v Split le na dopust, bi vzeli same mlade igralce, tako pa dejansko gremo na zmago proti Izraelu. Ta morebitna zmaga bi nam pomenila zelo veliko, ampak tudi če to tekmo dobimo ali izgubimo, prvenstva še ne bo konec,” je ta teden, ko je objavil končni seznam potnikov za prvenstvo, dejal selektor Slovenije Krištof Štromajer. Enainpetdesetletnik že nekaj dni pred tem, ko smo slovensko reprezentanco obiskali na pripravah v Kranju, ni skrival, da bo selekcioniranje igralcev za tekmovanje zanj zahtevna naloga, četudi je bazen igralcev, na katere lahko računa, vse prej kot globok.

“Na voljo nimaš 50 igralcev in lahko nato izbiraš med 20 najbolj željni,” poudarja Štromajer, ki velja za eno od legend slovenskega vaterpola, saj je Slovenijo kot kapetan vodil tako na evropskem prvenstvu leta 2003 kot 2006. Tedaj je bil slovenski vaterpolo na veliko višji ravni, kot je sedaj, a Štromajer kljub temu verjame, da lahko njegovi ekipi na prvenstvu uspe tudi nepričakovano.

Na evropsko prvenstvo ste se uvrstili po izključitvi Rusije. Vas je povabilo presenetilo?

Po eni strani je bilo prisotnega veliko veselja, spet po drugi pa je to predstavljalo tudi veliko nepričakovanega dela za tiste, ki vodijo domačo zvezo. Se je pa po kvalifikacijah že slutilo, da bi se to lahko zgodilo, saj se je ves čas nekaj kuhalo. Mislim, da smo nato v aprilu od Mednarodne plavalne zveze (LEN) tudi uradno dobili potrdilo, da smo prejeli “wild card” in smo uvrščeni na prvenstvo. Vseeno bi rad poudaril, da smo bili v kvalifikacijah po točkah 17. reprezentanca in smo bili po izključitvi Rusije nekako naslednji v vrsti za nastop na tekmovanju.

Zakaj Slovenija v zadnjih letih ni imela reprezentance v vaterpolu in kako to, da jo je lani dobila ponovno?

Ne vem, če sem pravi naslov za to, saj me kar nekaj časa ni bilo v vaterpolu. V kranjski klub sem se vrnil pred dvema, tremi leti, kot selektor pa lanskega septembra. Se je pa približno osem let nazaj vse ustavilo. Morda ni bilo dovolj ljudi, ali pa volje, želje in denarja, da se vzpostavi članska vrsta. Sam sem bil pred tem doma, saj sem se umaknil iz vaterpola. Občasno sem prišel pogledati kakšno tekmo.

Kaj vas je prepričalo v vrnitev?

Prebivam zelo blizu, v klubu Triglav imam še vedno najboljše prijatelje in tudi moji otroci so zdaj že nekoliko odrasli. Vsi našteti razlogi so me pripeljali bližje vrnitvi v vaterpolo. Kar se tiče trenerskega poklica, pa so pri Triglavu po odhodu Zorana Milenkovića v Nemčijo iskali naslednika. Po pogovorih sem sprejel ponudbo, po nekaj mesecih, ko se je videlo, da bo “zaplavala” tudi reprezentanca, pa so mi ponudili še mesto selektorja.

Kako je sploh potekala vnovična sestava članske reprezentance?

Začelo se je z lanskim povabilom Mednarodne plavalne zveze, da se udeležimo predkvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. S sodelavci smo nato po hitrem postopku sestaviti širši spisek 15 oziroma 20 igralcev in se pozneje tudi nekajkrat sestali.

Reprezentančnih zborov smo sicer imeli zelo malo, saj je bil klubski program narejen že v naprej, obenem pa je naše načrte dodobra premešal tudi koronavirus. Tudi zato je bilo treba vse skupaj sestaviti z danes na jutri. A fantje so bili takoj pripravljeni, saj reprezentančna raven le predstavlja stopnico višje od klubske.

Je kdo tudi zavrnil povabilo?

Največja težava je, ker je bazen igralcev plitek, saj na voljo nimaš 50 igralcev in lahko nato izbiraš med 20 najbolj željnih. Imamo jih le okoli 20. Pred glavnim delom priprav na prvenstvo sta dva igralca, ki bi se odlično vklopila v ekipo, nastop odpovedala zaradi osebnih razlogov, medtem ko so ostali tu.

Je težko usklajevati reprezentančne obveznosti, ker igralci dopoldne hodijo v službo?

No, v prvi vrsti moram stvari dobro uskladiti pri sebi, saj sem tudi jaz dopoldne v službi. Že pri Triglavu, od koder prihaja večina reprezentantov, igralci dopoldne hodijo v službo ali obiskujejo šolo in nato zvečer pridejo še na trening. V reprezentanci je zgodba zelo podobna. Je pa vse odvisno od tega, kako močno je prisotna želja. Sam sem mnenja, da se vse da. Sem pozitivno presenečen, kako usklajujemo vse treninge, tekme …. Tudi odnos je fantastičen. Fantje se zavedajo, da je za slovenski vaterpolo to trenutno edina pot.

Če prav razumem, reprezentanco torej sestavljajo izključno amaterji?

Tako je in verjetno bomo tudi edina amaterska reprezentanca na prvenstvu.

S kakšnimi pričakovanji torej odhajate v Split?

Sam si v glavi večkrat zavrtim četrti del filma o Rockyju, ko se je na dvoboj pripravljal tako, da je v gozdu premikal hlode, na drugi strani pa je bil Ivan Drago, ki je bil priključen na vse možne aparature in imel ob sebi četo trenerjev. A na koncu vemo, kdo je zmagal (smeh). No, šalo na stran. Vsi se zavedamo, da je to edina pot in igralci se na to pot odlično odzivajo. Morda ni optimalna, a zakaj bi jamrali, tako pač je. Bomo videli, kam nas bo pripeljala v bodoče. Gremo iz dneva v dan.

S kakšnimi težavami se soočate v času priprav?

Karkoli negativnega bi dejal, bi izpadlo, kot da zveza ne poskrbi za nas, a tudi ona se trudi po najboljših močeh. V reprezentanci sva le dva trenerja in skrbiva za večino stvari. Veliko je kompenziranja in pogovorov, a fantje so zelo razumevajoči.

Kako bo videti reprezentanca za Split?

Tja bo odpotovalo 15 igralcev, poleg tega bomo zraven še trije trenerji, vodja poti in predsednik zveze.

Kako bodo pomagale vaše izkušnje s preteklih evropskih prvenstev?

Sam imam za sabo dve evropski prvenstvi. Takrat smo igrali najboljši vaterpolo, vse pa je bilo na veliko višji ravni. To mi je sedaj v veliko pomoč, a vse skupaj je treba prenesti na zdajšnji čas. Ne morem reči, da bomo delali tako kot tedaj, ko so bili pogoji boljši. Veliko je prilagajanja, a mislim, da je zaenkrat vse v redu.

Kaj bo slovenski vaterpolo odnesel od udeležbe na letošnjem prvenstvu?

Zagotovo bo prineslo nekaj pozitivnih stvari. V prvi vrsti bodo igralci v mlajših kategorijah imeli cilj priti v člansko reprezentanco, kar do sedaj ni bilo mogoče, saj reprezentance sploh ni bilo. Morda se bo prav tako odrazilo tudi v povečanju vpisa otrok, čeprav bo na to treba še nekoliko počakati. Če se bo uspel v tujino prodati še kakšen od igralcev, bom še toliko bolj vesel.

Kakšno je znanje slovenskih vaterpolistov?

Ko sem prihajal s prijatelji na tekme, mi je bilo kristalno jasno, da se v Sloveniji igra kvaliteten vaterpolo. Igralci vedo, zakaj se gre. A če nimaš treningov in zaledja uprave, je težko priti na višjo raven. Fantom ves čas govorim, da znajo igrati vaterpolo in če se bomo dobro pripravili ter imeli dobro vzdušje, nam lahko uspe tudi nepričakovano.

Se vse začne in konča pri financah?

Morda res. Zagotovo bi bilo dobrodošlo, da bi pri prehodu iz mladincev med člane fantje dobili kašnega stotaka, ki bi ga motiviral, da vztraja še nekoliko dlje. Zlasti po puberteti se fantje začnejo spraševati, ali je smiselno nadaljevati. Pri tem je veliko odvisnega tudi od programov v klubih. Ti igralcem ne smejo nuditi le treningov, temveč tudi tekme na primerni ravni.