Janja Garnbret bo na olimpijskih igrah v Parizu med glavnimi slovenskimi kandidati za odličje. A odlična športna plezalka, ki zmage zbira kot za stavo, poudarja, da ubranitev zlata iz Tokia še zdaleč ni samoumevna.
Čeprav so od olimpijskih iger v Tokiu minila že tri leta, ima Janja Garnbret občutek, kot da so se odvile včeraj. Omenjeno obdobje je za sijajno športnico minilo, kot bi trenil, zato še sama ne more verjeti, da so olimpijske igre v Parizu pred vrati. Tja se Korošica odpravlja kot branilka zlatega olimpijskega odličja, posledično pa tudi z visokimi pričakovanji. Upravičeno, saj tudi po tekmovanju pod petimi krogi na Japonskem ni izgubila primata najboljše športne plezalke na svetu.
“Kar ne morem verjeti, da je Pariz že tu. Čeprav mislim, da so sedaj občutki nekoliko drugačni kot pred Tokiom,” uvodoma prizna Garnbret, ki se zelo dobro spominja svoje prve olimpijske izkušnje.
“Pred Tokiom je bila pandemija, na tekmovanju ni bilo gledalcev. Vse je zame predstavljalo veliko neznanko. Tokrat sem mirnejša. Morda tudi zato, ker že imam zlato odličje in sem zaradi tega bolj pomirjena. S tega vidika mi bo tokrat lažje, saj vem, kako tekmovati, kakšen je pritisk in kako se stvari odvijajo v olimpijski vasi,” zatrdi plezalka in poudari, da se sedaj počuti bolj sproščeno kot pred tremi leti.
V Pariz odhaja samozavestna
“Letos sem bila zelo pridna. Dobro sem trenirala. V Pariz odhajam samozavestna, čeprav to še ni zagotovilo za uspeh, saj bom morala imeti zares dober dan, stvari se bodo morale sestaviti, prav tako pa imeti tudi nekaj sreče. Olimpijske igre so le na štiri leta in na voljo imaš le en dan, da se ti stvari sestavijo. Moraš pokazati, za kaj si toliko treniral. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi v tem štiriletnem obdobju in morda je to tvoj zadnji nastop na igrah,” poudari 25-letnica, ki se kljub visokim pričakovanjem javnosti, še predobro zaveda, da ubranitev naslova olimpijske prvakinje še zdaleč ni samoumevna.
“Seveda čutim pritisk javnosti, saj mi vsi pravijo, da imam zlato praktično že okoli vratu. A ni res, še vedno moram iti v Pariz in dobro nastopiti. Verjamem vase, v svoje sposobnosti, a ni vse odvisno le od tega, dejavnikov je veliko. Sama ne morem vplivati, kako bodo nastopili drugi, lahko pa vplivam nase,” odvrne Garnbret, ki sicer pričakuje, da se tokratni olimpijski nastop ne bo bistveno razlikoval od tistega v Tokiu.
Branjenje ji ni tuje
Ta je bil zanjo izredno naporen, saj se je z Japonske vrnila psihično povsem izpraznjena. »Svojemu trenerju Romanu (Krajniku, op. p.) sem dejala, da bo tokrat nekaj podobnega. Takoj po Tokiu sem že začela razmišljati o Parizu, saj moraš začeti načrtovati vnaprej, da boš na naslednje olimpijske igre prišel psihično spočit, brez poškodb in da bo tudi trening pravilno načrtovan, da zaradi vseh tekem ne pregoriš,” meni plezalka, ki se v svetovnem pokalu lahko pohvali že s 45 zmagami.
Bo zaradi tega branjenje olimpijskega zlata lažje kot napad nanj? “Jaz že celo življenje nekaj branim, zato mi to ni tuje,” se nasmeje Garnbret. “Ne bom rekla, da sem zaradi tega v prednosti, a vem, kako je biti v takšnem položaju. A morda je na olimpijskih igrah drugače, zato vam bom lažje povedala po Parizu. A pričakovanja, ki jih imam do sebe, so stokrat višja od tistih, ki jih imajo do mene ostali,” še pristavi sogovornica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje