Hokejisti Jesenic se te dni mudijo v Walesu, kjer jih od jutri do nedelje čaka drugi evropski izziv v sezoni. V 3. krogu kontinentalnega pokala se bodo železarji pomerili z latvijskim Zemgalejem, domačinom Cardiffom in francoskim Angersom. Na pot je trener Gaber Glavič odpeljal tudi 22-letnega ruskega napadalca Andreja Galuškina.

Če so dovolj dobri za ta nivo, bo pokazal šele turnir

Hokej

16. Nov 2022 0

Hokej

16. Nov 2022 0

22-letni Andrej Galuškin se je ekipi Jesenic pridružil v začetku oktobra, ko je okrepil napadalne vrste po odhodu Nikija Huovinena, ki v Podmežakli ni izpolnil pričakovanj strokovnega štaba. Za najnovejšim prišlekom na Gorenjskem je veliko obetavnejši uvod – na šestih tekmah v rdečem dresu je dosegel osem točk (trije goli in pet podaj), vključno s tremi na torkovi prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva proti Celju.

Nima pripomb

Čeprav Galuškin zelo slabo govori angleško, zaradi česar nam je v našem pogovoru z njim kot prevajalec na pomoč priskočil finski branilec rdečih Niki Bloomberg, se na Jesenicah dobro počuti: “Odnosi v ekipi so dobri, všeč mi je. Tudi trener mi zaupa, zato zaenkrat nimam pripomb. Nasploh je življenje na Jesenicah zelo v redu.” Večino komunikacije opravi s trenerjem Gabrom Glavičem, ki tekoče govori rusko.

O tem, kako se je znašel v Zgornjesavski dolini, nima posebne zgodbe. “To je bilo zelo preprosto. Agent je našel odprto mesto na Jesenicah in mi ga predlagal. Sam sem se odločil, da sem za,” pravi mladi hokejist, ki je predtem igral v klubih mladinske ruske lige, v lanski sezoni pa se je preizkusil na Finskem in v Belorusiji.

Razlik je malo

Galuškin opaža, da si je hokejska igra v različnih delih sveta bolj podobna, kot je mislil: “Dandanes se povsod igra dober hokej. Morda je to nekoliko presenetljivo, a razlike so manjše, kot se morda zdi. V alpski hokejski ligi je sicer več podaj, kot sem jih navajen s Finske in Rusije. Pa tudi ledena ploskev je tu večja.”

S svojimi nastopi v dresu Jesenic je zadovoljen, a se zaveda, da je lahko še boljši. “Na tem bom gradil v prihajajočih tekmah,” pravi center drugega jeseniškega napada, v katerem mu družbo delata Luka Ulamec in trenutno najboljši strelec alpske lige Žan Jezovšek.

Rojen čez lužo, do ’pasuža’ šele letos

Zaradi vojne v Ukrajini imajo številni ruski športniki in športnice velike težave pri potovanjih in nastopih po svetu. Prav tukaj se ob imenu Galuškina skriva zanimiv podatek, saj ima ob ruskem tudi mehiški potni list.

“Zame je v tem trenutku zato morda malce lažje. A vsekakor situacija ni lahka za ruske športnike, nekateri trenutno ne morejo opravljati svojega dela,” na kratko pravi mladenič, ki ga nato prosimo za pojasnitev, kako je prišel do dveh državljanstev.

“Rojen sem bil v Mehiki, v tamkajšnji prestolnici Mexico Cityju, kjer smo z družino živeli dobro leto dni. S staršema, ki sicer prihajata iz Rusije, smo se nato vrnili v domovino, v Sankt Peterburg. Mehiški potni list sem prejel šele to poletje in zdaj mi pride zelo prav.”

Rad živi v trenutku

Galuškin ob našem vprašanju, če je termin 3. kroga kontinentalnega pokala prišel ob nepravem času (pred reprezentančnim premorom so Jeseničani nanizali 12 zaporednih zmag v alpski ligi), v smehu odgovori: “Je težje, a če bo treba, bomo pač zmagali na 16 tekmah zapored.”

Za konec ga pobaramo še o ciljih do zaključka te sezone in načrtih v nadaljnji karieri. “Najpomembnejša stvar zame osebno pa tudi za klub je skupna zmaga v alpski ligi. K temu želim prispevati čim več svojih točk. Na Jesenicah bom ostal do konca sezone, o prihodnosti pa še ne razmišljam. Rad živim v trenutku,” se znova nasmeje in zaključi naš pogovor.

S pravim pristopom lahko potegneš največ

Za nekaj besed o najnovejšem orožju v napadu smo prosili tudi trenerja Jesenic Gabra Glaviča. Ta je z njegovim prispevkom zaenkrat zadovoljen.

“Bil je pripeljan namensko. Že pred sezono smo imeli enega tujca, pa se ni izšlo. Prišel je namesto Nikija Huovinena. Nasploh je z igralci iz Rusije velik izziv delati, saj imajo drugačno miselnost, sam pa imam izkušnje. Govorim ruski jezik, zato se z veseljem približam. Poznam njihovo mentaliteto, je pa težko. Če iz takega igralca potegneš najboljše in mu pojasniš, katere stvari v srednjeevropskem hokeju niso v redu, si zmagal. Oziroma je zmagala ekipa. Rusi imajo že pri vzgoji igralcev stvari, ki jih mi nimamo. In obratno. Če mu znaš pokazati tisto, kar mu manjka, in igralec to razume, je lahko veliko orožje v napadu,” je prepričan nekdanji vratar.